Posredovanje zdravstvenih podatkov zavarovalnici + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.10.2007 Številka: 0712-869/2007/2 Kategorije:Zavarovalništvo --> Kategorije: Zavarovalništvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete o dopustnosti zahteve zavarovalnice, pri kateri ste nezgodno zavarovani, ki je od vas zahtevala vso medicinsko dokumentacijo o poteku zdravljenja do zaključka zdravljenja in fotokopijo ambulantnega kartona od leta 2002 dalje. Kot navajate, se vam ta zahteva zdi neupravičena in neutemeljena, saj so vam dnevno odškodnino že izplačali, niste pa seznanjeni s tem, da bi proti vam sprožili postopek zaradi nepoštenega zahtevka po zavarovalnini oziroma česa podobnega. V zvezi s primerom, ki ga opisujete, je z vidika varstva osebnih podatkov pomembno predvsem:
- na kakšni pravni podlagi zahteva zavarovalnica vso medicinsko dokumentacijo o poteku zdravljenja do zaključka zdravljenja in fotokopijo ambulantnega kartona od leta 2002 dalje?
- ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji, da zavarovalnica od vas ali od zdravstvene ustanove zahteva navedene podatke? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
- V primeru, ki ga opisujete, v
- členu Zakona o zavarovalništvu obstaja zakonska podlaga, da lahko zavarovalnica, pri kateri je posameznik npr. nezgodno zavarovan za konkretne nezgodne primere bodisi neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, ali iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov pridobi podatke o prehodnih poškodbah in zdravstvenem stanju, vrsti telesnih poškodb, trajanju zdravljenja in posledicah zavarovanca in oškodovanca ter podatke o stroških za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke zavarovanca in oškodovanca, ki so potrebni za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo na primer iz sklenjenih nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj.
- Zavarovalnica lahko v tem okviru v skladu z načelom sorazmernosti zbira le tiste zdravstvene podatke, ki so v zvezi s posameznim zavarovanjem oziroma so pomembni za presojo obstoja obveznosti in njene višine (torej podatke, ki so v zvezi z namenom zbiranja). Zavarovalnica je pri tem upravičena preveriti ali so poškodbe nastale izven škodnega dogodka (zavarovalnega primera), ki je krit z zavarovalno pogodbo, torej npr. preveriti obstoj predhodnih poškodb. Sklepamo lahko, da zavarovalnica fotokopijo ambulantnega kartona od leta 2002 dalje potrebuje za tovrstno preverjanje škodnega dogodka, do česar je upravičena. O b r a z l o ž i t e v:
- Opredelitev pravne podlage in omejitev namena obdelave osebnih podatkov Iz Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), kot temeljnega in sistemskega predpisa s področja varstva osebnih podatkov izhaja, da je obdelava (kamor spada tudi zbiranje, sporočanje, posredovanje, razkrivanje ipd.) osebnih podatkov (podatki v osnovni zdravstveni dokumentaciji kot zbirki podatkov, so osebni podatki) dopustna, če je za to podana privolitev posameznika (v konkretnem primeru pacienta oz. zavarovanca) ali če tako določa zakon (isti ali katerikoli drug zakon, ne pa podzakonski predpis). Podatki o zdravstvenem stanju (v vašem primeru gre za te podatke) pa so v skladu z ZVOP-1 občutljivi osebni podatki, za katere ZVOP-1 določa strožje zahteve, in sicer je obdelava občutljivih osebnih podatkov v zasebnem sektorju (kamor sodijo zavarovalnice, ki so pravne osebe zasebnega prava) dopustna, med drugim, če je posameznik dal pisno privolitev ali če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku, hkrati pa morajo biti ti osebni podatki pri obdelavi tudi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih. Zgoraj omenjena zakonska podlaga oziroma podlaga za razlago vsebine pravnega zahtevka (v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti iz zavarovanja) je v tem primeru Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS št. 109/06; ZZavar), ki daje podlago za obdelavo zdravstvenih osebnih podatkov s strani zavarovalnic (npr. zbiranje) in podlago za obdelavo istih osebnih podatkov s strani izvajalcev zdravstvenih storitev (npr. posredovanje). Zavarovalnice v praksi pridobijo tudi izrecno pisno izjavo posameznikov (kot dodatno podlago za obdelavo osebnih podatkov), na katere se zdravstveni podatki nanašajo, praviloma ob sklenitvi posamezne zavarovalne pogodbe. Izjave so lahko formulirane na dva načina: kot pooblastilo ali kot privolitev. Pravna podlaga za pridobivanje, obdelavo in posredovanje osebnih podatkov je podrobneje opredeljena v
- členu ZZavar., ki izrecno določa, da zavarovalnice lahko praviloma od posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, v posameznih zakonsko opredeljenih primerih pa tudi od drugih upravljavcev posameznih zbirk osebnih podatkov, med drugim pridobivajo ter drugače obdelujejo tudi zdravstvene osebne podatke svojih zavarovancev, ki so pomembni za sklepanje in izvajanje (izplačilo škod) zavarovanj (npr. iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov lahko pridobijo med drugim podatke o prehodnih poškodbah in zdravstvenem stanju, vrsti telesnih poškodb, trajanju zdravljenja…). ZZavar v
- odstavku
- člena izrecno določa, da morajo osebe, ki s potrebnimi osebnimi podatki razpolagajo, te posredovati zavarovalnicam na njihovo pisno zahtevo.
- Omejenost dopustnega obsega osebnih podatkov, ki se lahko obdelujejo, glede na konkreten primer Ob načelni dopustnosti obdelave zdravstvenih podatkov je potrebno upoštevati, da zavarovalnico pri obdelavi osebnih podatkov, ne glede na splošno podlago v ZZavar ali v privolitvi, zavezuje tudi načelo sorazmernosti, ki ga določa Zakon o varstvu osebnih podatkov. Pri zbiranju podatkov o zdravstvenem stanju je zato zavarovalnica upravičena le do tistih zdravstvenih podatkov, ki so resnično potrebni in primerni za presojo obstoja obveznosti in višine zavarovalnine (odškodnine). ZZavar določa, da lahko zavarovalnica zbira naslednje podatke: prehodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice zavarovanca in oškodovanca, upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca, stroške za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke zavarovanca in oškodovanca. ZZavar tako ne določa natančno, katere konkretne podatke o zdravstvenem stanju lahko zavarovalnice zbirajo, zato je potrebno presojati potrebnost in primernost obdelave zahtevanih zdravstvenih podatkov v vsakem konkretnem primeru posebej. Čeprav ZZavar govori o podatkih o zdravstvenem stanju na splošno, to še ne pomeni, da lahko zavarovalnica zbira tudi zdravstvene podatke, ki niso v zvezi s posameznim zavarovanjem oziroma niso pomembni presojo obstoja obveznosti in njene višine (torej podatke, ki niso v zvezi z namenom zbiranja). Navedeno pravilo zavezuje tudi izvajalce zdravstvenih storitev v tem smislu, da zavarovalnicam ne smejo posredovati več podatkov, kot je to potrebno. Kljub zgornjim navedbam, je potrebno opozoriti, da je po naravi stvari dejansko le zavarovalnica tista, ki lahko oceni, kateri dokumenti oziroma kateri deli posameznih dokumentov utegnejo biti zanjo pomembni. Ker je torej z vidika zavarovalnice težko sprejemljivo, da bi tretje osebe (npr. zdravstveno osebje ali zavarovalec) vnaprej ločevale relevantne dele zdravstvene dokumentacije od nerelevantnih, je razumljivo, da zavarovalnice v praksi pogosto zahtevajo celotno zdravstveno dokumentacijo in sicer za obdobje, za katerega same ocenijo, da je odločilno. To pa ne pomeni, da zavarovalnica ni zavezana k načelu sorazmernosti v fazi nadaljnje obdelave osebnih podatkov (po prejemu celotne zdravstvene dokumentacije). Primer: Za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice in njenega obsega je poleg drugih informacij nujno poznavanje zdravstvenega stanja upravičenca do zavarovalnine ob (oziroma pred) in po nastopu zavarovalnega primera. Z namenom preprečevanja zavarovalniških goljufij je zavarovalnica upravičena preveriti ali so poškodbe nastale izven škodnega dogodka (zavarovalnega primera), ki je krit z zavarovalno pogodbo; tak primer pa je npr. obstoj predhodnih poškodb (vzročna zveza). Zato Pooblaščenec težko presodi, katere zdravstvene podatke zavarovalnica v vašem primeru potrebuje za oceno upravičenosti vašega zahtevka, sklepamo pa lahko, da zavarovalnica navedene zdravstvene podatke potrebuje za oceno škodnega dogodka. Vsekakor pa te podatke zavarovalnica lahko zahteva bodisi neposredno od vas ali od zdravstvene ustanove, ki te podatke ima kot upravljavec zbirke. Zavarovalnica pas pri tem seveda mora spoštovati načelo sorazmernosti in zahtevati le tiste zdravstvene podatke, ki so resnično potrebni in primerni za presojo obstoja konkretne obveznosti in višine zavarovalnine (odškodnine). Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026