Posvetovanje s sindikatom pred uvedbo videonadzora + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.09.2021 Številka: 07121-1/2021/1931 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posvetovanja s sindikatom pred uvedbo izvajanja videonadzora delovnih prostorov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP nadalje pojasnjuje, da sme delodajalec izvajati videonadzor nad zaposlenimi le v primerih in pod pogoji oziroma za namene, ki jih določa ZVOP-
- Pred uvedbo videonadzora se je treba posvetovati tudi z reprezentativnim sindikatom o nujnosti uvedbe takšnega videonadzora, če tak sindikat obstaja. Ob tem IP pojasnjuje, da Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/07 - UPB,45/08 - ZArbit; v nadaljevanju: ZSDU) v
- členu določa, da mora delodajalec pred sprejemom obveščati svet delavcev in zahtevati skupno posvetovanje glede statusnih in kadrovskih vprašanj družbe ter glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu. Potrebne informacije mora delodajalec posredovati svetu delavcev najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve, rok za predlagano skupno posvetovanje pa mora biti najmanj 15 dni pred sprejemom odločitev. V
- členu ZSDU je določeno, da skupno posvetovanje med svetom delavcev in delodajalcem predstavlja dolžnost delodajalca, da seznani svet delavcev o predvidenih odločitvah glede statusnih in kadrovskih vprašanj ter glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu, se z njim posvetuje in si prizadeva za uskladitev stališč. ZSDU v
- členu določa, kaj se šteje za statusna vprašanja družbe (statusne spremembe, prodaja družbe ali njenega bistvenega dela, zaprtje družbe ali njenega bistvenega dela, bistvene spremembe lastništva, statusno preoblikovanje družbe, opredeljeno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, sprememba sistema upravljanja družb), v
- členu pa, kaj se šteje za kadrovska vprašanja družbe (potrebe po novih delavcih (število in profili), sistemizacija delovnih mest, razporejanje večjega števila delavcev izven družbe, razporejanje večjega števila delavcev iz kraja v kraj, sprejemanje aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, zmanjšanje števila delavcev, sprejem splošnih pravil o disciplinski odgovornosti. IP na podlagi navedenega meni, da vprašanje vzpostavitve videonadzora ne spada v nobeno od teh kategorij. Poleg tega ZSDU v
- členu tudi določa, da se s pravico do sodelovanja delavcev pri upravljanju ne posega v pravice in obveznosti sindikatov in združenj delodajalcev, da ščitijo interese svojih članov. IP tako meni, da je bistveno, da se posvetovanje z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu izvede pred uvedbo videonadzora v osebi javnega ali zasebnega sektorja. Prav tako je treba zaposlene še pred začetkom izvajanja videonadzora pisno obvestiti o tem, da se bo začel izvajati videonadzor. Nadalje ZVOP-1 v
- odstavku
- člena določa, da se lahko videonadzor izvaja zgolj v tistih delih prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz
- odstavka
- člena. Absolutno prepovedano pa je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Zaradi varstva zasebnosti zaposlenih se mora videonadzor delovnih prostorov tudi s prostorskega vidika omejiti na najmanjši možni prostor, ki še zagotavlja zaščito določenih objektov varstva. Ključno je torej, da se videonadzor izvaja le v tistih delovnih prostorih, kjer je to nujno potrebno za varovanje določene pravne dobrine, in da se izvaja videonadzor delovnih prostorov kot takih, ne pa posameznih zaposlenih, ki v teh delovnih prostorih opravljajo svoje delo. IP nadalje pojasnjuje, da je videonadzor treba izvajati v skladu s splošnimi načeli iz člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Zlasti je treba spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov ter poskrbeti, da bi bili osebni podatki, ki bi se pri tem obdelovali, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Pomembno je namreč, da tudi v primerih, ko se ugotovi, da je pred varstvom informacijske zasebnosti posameznika treba dati prednost varstvu drugih pravnih dobrin, ta prednost ni absolutna, ampak se v navedeno pravico poseže le tako in toliko, kolikor je to potrebno za zavarovanje te druge dobrine. Ob navedenem IP opozarja tudi na obveznosti, ki jih ima upravljavec osebnih podatkov v zvezi z varnostjo obdelave iz
- člena Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma zavarovanjem osebnih podatkov iz
- in
- člena ZVOP-
- Upravljavec mora namreč sprejeti in izvajati ustrezne postopke in ukrepe varnosti oziroma zavarovanja osebnih podatkov, ki jih predvidevajo določbe navedenih členov. IP dodaja še, da so podrobnejše informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora dosegljive tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ Prav tako je IP glede videonadzora izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/vop/ S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026