Posvojitve + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.07.2012 Številka: 0712-78/2012 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede varstva osebnih podatkov v postopku in pri izdaji odločbe o posvojitvi. V gradivu, ki ga pripravljate za centre za socialno delo (CSD), se vam zastavlja zlasti dilema glede udeležbe bioloških staršev kot strank v postopku posvojitve, saj se s tem razkrije identiteto oziroma osebne podatke vseh udeležencev v postopku, kar je zlasti vprašljivo z vidika varstva osebnih podatkov posvojiteljev in bioloških staršev v novo nastalem pravnem razmerju s posvojitvijo. To vprašanje je relevantno predvsem v primeru privolitve bioloških staršev v posvojitev otroka. Drugo vprašanje pa je povezano z varstvom oziroma razkritjem osebnih podatkov posvojenega otroka in bioloških staršev, kadar želijo eni ali drugi izvedeti za osebne podatke, čeprav so med njimi s posvojitvijo prenehale vzajemne pravice in dolžnosti. V nadaljevanju vam na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji oziroma s predstavljenim osnutkom obvestila za CSD-je. - Z vidika
- člena ZVOP-1, ki določa obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, glede postopka posvojitve ZZZDR nima določb, ki bi urejale status staršev otroka kot udeležencev v tem postopku; prav tako ZZZDR nima določb, ki bi izrecno urejale seznanitev z osebnimi podatki bioloških staršev in (bodočih) posvojiteljev. - Določbe ZUP so v smislu prvega odstavka
- člena ZVOP-1 zadostna pravna podlaga za obdelavo (razkritje) osebnih podatkov vseh udeležencev v postopku posvojitve, če CSD kot pristojni organ, ki vodi postopek, določi staršem posvojenega otroka status stranke v postopku, upoštevaje varstvo koristi otroka. - Seznanitev posvojenca z osebnimi podatki bioloških staršev in obratno, je v skladu z drugim odstavkom
- člena ZVOP-1 dopustna na podlagi osebne privolitve vseh prizadetih, ob posredovanju CSD; zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog CSD kot nosilca javnih pooblastil. O b r a z l o ž i t e v: Uvodoma poudarjamo, da se naše neobvezno mnenje nanaša le na vidike varstva osebnih podatkov v zvezi z zastavljenimi vprašanji, saj Pooblaščenec ne more in ne sme posegati z mnenjem na pravna področja procesnega upravnega in družinskega prava, s katerimi so ta vprašanja neizbežno in tudi v pretežni meri povezana. Pooblaščenec je podobna vprašanja obravnaval in objavil že v svojih pisnih mnenjih št. 0712-354/2007 z dne 15.5.2007 in št. 0712-757/2008 z dne 21.11.2008, ki ju v obravnavanem primeru delno povzemamo in razširjamo. Vodenje postopka in odločanje o posvojitvi otroka je glede na določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) v pristojnosti CSD, ki v upravnih stvareh po tem zakonu odloča v upravnem postopku. Tovrstna obdelava osebnih podatkov se torej izvaja v javnem sektorju, glede česar je v prvem odstavku
- člena ZVOP-1 določeno, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Samo z zakonom pa se lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve. Obdelava osebnih podatkov v zvezi s posvojitvami se sme torej izvajati samo na podlagi določb posebnega oziroma področnega zakona oziroma zakonov, ki za to pooblaščajo pristojni organ, določajo jasen in zakonit namen ter postopek obdelave osebnih podatkov, in seveda določajo točno določene vrste oziroma kategorije osebnih podatkov, ki se obdelujejo. Navedene zahteve z vidika obdelave in varstva osebnih podatkov so, kot rečeno, uzakonjene v določbah ZZZDR, ki se nanašajo na posvojitev, ter v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki pa se po načelu subsidiarnosti uporablja samo v vprašanjih, ki niso urejena drugače s posebnimi določbami ZZZDR kot specialnega zakona. Ker ZZZDR vsebuje posebne določbe o postopku za posvojitev od
- do
- člena, se le-te torej v smislu načela subsidiarnosti glede posvojitev uporabljajo primarno, določbe ZUP pa glede na drugi odstavek
- člena v vseh ostalih vprašanjih, ki niso urejena s posebnimi določbami ZZZDR. Kot je že ugotovljeno v vašem mnenju, so med različnimi položaji oziroma razlogi za posvojitev otroka, za obravnavano vprašanje morebitne udeležbe bioloških staršev v postopku za posvojitev, upoštevni samo tisti primeri, ko so starši privolili pred pristojnim organom, da dajo otroka v posvojitev. ZZZDR o udeležbi bioloških staršev v postopku za posvojitev nima izrecnih ali jasnih določb. Nejasna je predvsem situacija v obdobju enega leta (ali izjemoma manj po odločitvi CSD), ki mora glede na določbe
- člena ZZZDR preteči med posvojitvijo in izpolnitvijo pogoja za posvojitev, torej tudi od podane privolitve staršev. Nejasno je, kaj je tedaj z roditeljsko pravico in položajem staršev, ter ali je podana privolitev staršev za posvojitev preklicljiva. Drugi odstavek
- člena CSD-ju nalaga le, da mora zaslišati pred posvojitvijo polnoletne sorodnike otroka, čigar starši so neznanega bivališča ali niso več živi. Ostale določbe ZZZDR o postopku za posvojitev se nanašajo le na posvojenca in posvojitelja in o otrokovih starših ne govorijo, glede vročanja pravnomočne odločbe o posvojitvi pa je v
- členu ZZZDR samo določeno, da jo CSD pošlje pristojnemu matičarju za vpis v matično knjigo. Določbe
- člena pa pooblaščajo CSD, da po uradni dolžnosti ali (med drugim) tudi na zahtevo posvojenčevih staršev uvede postopek za razveljavitev odločbe o posvojitvi. Interpretacija teh določb ZZZDR, ali upravičujejo biološkim staršem posvojenca priznanje položaja stranke (ali stranskega udeleženca) v postopku posvojitve, bi presegla kompetence Pooblaščenca v okviru tega mnenja, zato razlago prepuščamo strokovnjakom s področja družinskega prava. Z vidika dopustnosti obdelave osebnih podatkov zaradi udeležbe staršev otroka v postopku posvojitve in posledičnega razkrivanja njihovih podatkov (bodočim) posvojiteljem in obratno, pa lahko le zaključimo, da ZZZDR ne vsebuje izrecnih določb, ki bi bile pravna podlaga za takšno seznanitev v smislu dopustne obdelave osebnih podatkov po določbah prvega odstavka
- člena ZVOP-
- V skladu z navedenim, v obravnavanem primeru prihajajo v poštev tudi določbe ZUP kot posebnega zakona, ki v smislu citirane določbe ZVOP-1 določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se lahko obdelujejo v postopku posvojitve. V tem pogledu v gradivu navajate določbe ZUP (
- člen), ki obvezujejo organ, ki vodi postopek o posvojitvi (CSD), da po uradni dolžnosti skrbi za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, torej s položajem stranke ali stranskega udeleženca v postopku, ki se jim posledično tudi vroči odločba. V kolikor se torej CSD kot pristojni organ odloči za priznanje statusa stranke staršem (ali enemu od njih) posvojenega otroka, razkritje osebnih podatkov udeležencev upravnega postopka v samem postopku o posvojitvi, z vidika varstva osebnih podatkov ni sporno, saj temelji na zakoniti pravni podlagi – ustreznih določbah ZUP. Ključno in vsebinsko vprašanje, ali priznati staršem posvojenega otroka status stranke v postopku, pa je vendar vezano na materijo družinskega prava in na odločitev CSD kot pristojnega organa, ki vodi postopek posvojitve tudi v skladu z doktrino socialnega dela. Zgolj procesne določbe ZUP, brez vsebinske povezave z materialno pravnimi določbami ZZZDR in njihove interpretacije, po našem mnenju ne morejo odgovoriti na vprašanje udeležbe staršev in posledične možnosti (sporne) seznanitve vseh udeležencev z osebnimi podatki v postopku posvojitve. Zastavi se namreč lahko tudi obrnjeno vprašanje, ali sme CSD staršem, ki so sicer podali soglasje za posvojitev otroka, preprečiti seznanitev z osebnimi podatki (bodočih) posvojiteljev, h katerim je otrok »poskusno« nameščen v skladu s
- členom ZZZDR. V pomoč pri razlagi bi bila lahko določba
- člena zavrnjenega Družinskega zakonika, ki zaradi varstva koristi otroka omejuje staršem možnost seznanitve z namestitvijo otroka. Vsekakor pa bi pri reševanju teh dilem morala prevladati korist otroka. Glede možnosti oziroma dopustnosti seznanitve posvojenega otroka z osebnimi podatki svojih »bioloških« staršev in obratno, je Pooblaščenec že sprejel in objavil neobvezno mnenje, ki ga citirate v vašem gradivu (št. 0712-354/2007). Vprašanje otrokove pravice do seznanitve s podatki o svojem izvoru in v tej zvezi s podatki o identiteti bioloških staršev ter njihove pravice do varstva zasebnosti, je urejeno v
- členu revidirane Konvencije Sveta Evrope o posvojitvi otrok (Slovenija je sicer še ni podpisala), ki prepušča možnost takšne ureditve nacionalni zakonodaji. Možnost dostopa do osebnih podatkov bioloških staršev in posvojenca je kot izjemo od pravila, da le-ti po pravnomočnosti odločbe o posvojitvi nimajo pravice do seznanitve s temi podatki, uzakonil Družinski zakonik v
- členu in predvidel, da soglasje pridobi CSD na pobudo staršev ali bioloških staršev. K navedenemu želimo dodati, da je kljub neveljavnosti te določbe DZ, mogoče utemeljiti pravno podlago za možno seznanitev na podlagi osebne privolitve vseh udeleženih s posredovanjem CSD, tudi po drugem odstavku
- člena ZVOP-1, saj gre v tem primeru za t.i. neoblastno delovanje CSD. V zvezi s tem priporočamo pisno privolitev, zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, pa morajo biti, upoštevaje navedeno določbo ZVOP-1, ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog CSD kot nosilca javnih pooblastil. Zgolj z obrobno pripombo pa vas želimo opozoriti na napačno citiranje Zakona o varstvu osebnih podatkov v zvezi z načelom sorazmernosti v predloženem gradivu. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026