Potrdilo o datumu poroda (materinska knjižica) - IPRS

Potrdilo o datumu poroda (materinska knjižica) + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.06.2007 Številka: 0712-550/2007/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani, prejeli smo vaš dopis z vprašanji: - ali je potrdilo o predvidenem datumu poroda resnično tako moteč dokument v postopku uveljavljanja pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo, čeprav strankam ne predstavlja dodatnega pridobivanja potrebne dokumentacije, ker predmetno potrdilo specialist ginekolog izda ob rednem ginekološkem pregledu; - ali lahko potrdilo o predvidenem datumu poroda nadomesti podpisana izjava nosečnice; - ali je materinska knjižica dokument, v katerega lahko vpogleda referentka na ____________, da se prepriča o resničnosti izjave nosečnice. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Človekove pravice in temeljne svoboščine, med katere sodi tudi varstvo osebnih podatkov, prav tako pa tudi pravica do socialne varnosti, so osrednji del Ustave RS (v nadaljevanju Ustava). Državi je prepovedan vsak poseg v pravice in svoboščine posameznika, razen tistih, ki so izrecno dovoljeni. 38. člen Ustave zagotavlja varstvo osebnih podatkov in določa, da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. V drugem odstavku 38. člena Ustave je določeno, da mora zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnost osebnih podatkov določati zakon. Temeljna vrednota ustave, iz katere je treba izhajati, je varstvo posameznika pred posegi države. Sistemski zakon, ki konkretizira 38. člen Ustave, je ZVOP-1. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma podaja nekaj splošnih povzetkov ZVOP-1 o osebnih podatkih. Osebni podatek je v skladu s prvo točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Občutljivi osebni podatki so v skladu z devetnajsto točko 6. člena ZVOP-1 podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške; občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Podatek o zdravstvenem stanju posameznika torej sodi med tako imenovane občutljive osebne podatke, za obdelavo katerih je zakon v 13. členu navedel še dodatne, strožje pogoje in predpostavke, ki morajo biti v skladu z ZVOP-1 izpolnjeni, da je obdelava občutljivih osebnih podatkov zakonsko dopustna. Tako se občutljivi podatki v skladu s navedenim členom lahko obdelujejo le v naslednjih primerih: 1. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom; 2. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika; 3. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz 1. točke tega člena; 4. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo; 5. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe; 6. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom; 7. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku; 8. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. ZVOP-1 temelji na dveh osnovnih načelih, ki sta tudi temeljni načeli Ustave. To sta načelo zakonitosti in poštenosti ter načelo sorazmernosti. Drugi odstavek 38. člena Ustave postavlja osnovne dopustnosti obdelovanja osebnih podatkov, 2. člen ZVOP-1 pa še natančneje konkretizira in poudari ter izrecno določa, da se zgolj z zakonom lahko določi kakršnakoli obdelava osebnih podatkov. Pooblaščenec meni, da je za odgovor na vprašanje o dopustnosti obdelave zdravstvenih podatkov z vpogledom referentke _____________ v materinsko knjižico, ki vsebuje zdravstvene podatke oziroma natančno anamnezo nosečnice, samo zaradi pridobitve podatka o predvidenem datumu poroda nosečnice, pomembno upoštevati načelo sorazmernosti, ki ga določa 3. člen ZVOP-1. S splošnim načelom sorazmernosti glede obdelave osebnih podatkov je v ZVOP-1 implementirana zahteva iz točke (

1. c)prvega odstavka 6. člena Direktive 95/46/ES, po kateri naj države članice določijo, da morajo biti osebni podatki primerni, ustrezni in ne pretirani glede na namene, za katere se zbirajo in/ali naprej obdelujejo. Ustrezno mejo je potrebno v vsakem primeru obdelave osebnih podatkov poiskati v skladu z načelom sorazmernosti. Pooblaščenec ugotavlja, da vpogled referentke v materinsko knjižico, ki vsebuje natančno anamnezo nosečnice (hospitalizacije, bolezni, krvno skupino, izvide različnih preiskav,…), samo zaradi preverjanja podatka o predvidenem datumu poroda ni v skladu z načelom sorazmernosti. Vpogled referentke je prekomeren, neustrezen in nesorazmeren glede na namen, zaradi katerega se izvaja. Navedeno utemeljujemo tudi z načeli pravne države, vsebovanimi v 2. členu Ustave in sicer s tistim izmed teh načel, ki prepoveduje prekomerne posege države tudi v primerih, ko se z njimi zasleduje legitimen cilj (splošno načelo sorazmernosti). Ocena, ali ne gre morda za prekomeren poseg, temelji (odločba US RS, št. U-I-60/03) na podlagi izvedbe t. i. strogega testa sorazmernosti, ki ga je razvilo Ustavno sodišče. Ta test obsega presojo treh vidikov posega: 1) ali je poseg sploh nujen (potreben) v tem smislu, da cilja ni mogoče doseči brez posega nasploh (kateregakoli) oziroma da cilja ni mogoče doseči brez ocenjevanega (konkretnega) posega s kakšnim drugim, ki bi bil po svoji naravi blažji; 2) ali je ocenjevani poseg primeren za dosego zasledovanega cilja v tem smislu, da je zasledovani cilj s posegom dejansko mogoče doseči; če ga ni mogoče doseči, poseg ni primeren; 3) ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico proporcionalna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi posega nastale (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu oziroma načelo proporcionalnosti). Poseg v osebne podatke je dovoljen le, če zadosti vsem trem zgoraj navedenim pogojem. Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da zahteva po posredovanju celotne materinske knjižice referentki oziroma socialni delavki na _____________ (v nadaljevanju ______) pomeni prekomerno obdelavo osebnih podatkov, torej prekomeren poseg v zasebnost posameznice, zaradi česar je ta nedopustna. Povedano drugače, predložitev potrdila o predvidenem roku poroda povsem zadosti pogoju ustrezne dokumentacije za pridobitev predvidenega datuma poroda in tako predstavlja ustrezno in po obsegu primerno obdelavo glede na njen namen in je skladno z uvodoma omenjenim načelom sorazmernosti. Navedeno pa ne more veljati tudi za vpogled v materinsko knjižico, saj ta vsebuje več osebnih podatkov, ki jih _____ potrebuje v postopku ugotavljanja pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo. Končno mnenje: ____ je tudi upravljavec zbirke osebnih podatkov, konkretno zavarovancev za starševsko varstvo in torej po določbi 18. člena ZVOP-1 odgovoren za točnost in ažurnost osebnih podatkov. Zakonski zahtevi po točnosti in ažurnosti bo ______ lahko zadostil s pridobitvijo potrdila o predvidenem datumu poroda, nikakor pa ne zgolj s podpisano izjavo nosečnice. Glede na navedeno pa vpogled v materinsko knjižico sicer sledi načelu točnosti in ažurnosti (18. člen ZVOP-1), vendar pa obenem pomeni prekomeren poseg v zasebnost posameznice (nosečnice). Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026