Potrdilo o invalidnosti - IPRS

Potrdilo o invalidnosti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.06.2007 Številka: 0712-626/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani! Dne
4. 2007 je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) preko elektronske pošte prejel vaše vprašanje v zvezi z varstvom osebnih podatkov. V navedeni elektronski pošti navajate: Da ste v desetletnem postopku na sodišču uspeli dokazati, da imate III. kategorijo invalidnosti in da vam pripadajo za nazaj vsa nadomestila za čas čakanja na drugo delo. Prejeli ste odločbo ........, na kateri pa so vsi podatki o nadomestilih za vsak mesec posebej. Ker menite, da vam desetletno pravdanje po sodiščih ne gre v prid pri zaposlitvi ali samozaposlitvi, ste ....... zaprosili, da vam izda odločbo, na kateri bo razvidno samo, da ste invalid III. kategorije in da prejemate nadomestilo za čas čakanja na drugo delo. Odločbe vam nočejo izdati, saj menijo, da se naj povsod dokazujete s to odločbo in prilagate tudi sodbo. Če iščete zaposlitev kot invalid, menite, da niste dolžan razkrivati podatkov iz sodbe, ki vsebuje 6 strani teksta in vse podrobnosti pravdanja. Odločba .......... pa vsebuje tudi podatke o vseh nadomestilih za nazaj. Takšne odločbe ne morete prilagati kjerkoli ali komurkoli, saj je to vaša zasebna stvar, če ste uspeli s pravdo. V kolikor se prijavite na razpis za subvencijo samozaposlitve invalida, morate vse to priložiti, prav tako pri razpisu za inovativnost, saj imate proizvodno idejo in zaščiten patent. Nadalje navajate, da v kolikor boste kjerkoli iskali zaposlitev, morate priložiti to sporno odločbo in celotno sodbo, vsakemu podjetniku pod vprašaji, ki bo morda govoril naokoli kako in kaj. Menite, da so vam na ta način kršene pravice in s temi papirji ne boste mogli realizirati zaposlitve ali samozaposlitve. Nekako menite, da bi .............. moral izdati odločbo, na kateri bi pisalo samo, da ste invalid III. kategorije in da imate pravico do nadomestila za čas čakanja na drugo delo v mesečnem znesku in nič druga. Ali ste res dolžan nešteto ljudem razkriti, da ste se pravdali 10 let, koliko ste iztožili, z vsemi podrobnostmi, ki jih vsebuje odločba in tudi sodba. Prosite za odgovor, da rešite kar se da, kajti v nasprotnem sploh ne boste imeli interesa za samozaposlitev, ali zaposlitev kjerkoli, saj so podatki vaša osebna stvar. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje. Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave Republike Slovenije človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
8. členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa zakon. Ta zakon je Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju: ZVOP-1). Prav tako Ustava RS v prvem odstavku
9. člena določa, da je invalidom v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo. Navedeni zakon je Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZZRZI-UPB2). Prvi odstavek
10. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/2006 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZPIZ-1-UPB4) določa, da se pravice iz obveznega zavarovanja uveljavljajo pri zavodu po zakonu o splošnem upravnem postopku, če s tem zakonom ni drugače določeno. Navedeno pomeni, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenijea (v nadaljevanju ZPIZ) odloča in izdaja odločbe v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP-UPB2). Prvi odstavek
11. člena ZUP-UPB2 določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Navedeno pomeni, da je ZPIZ v vašem primeru v skladu z določili zakona odločil o vseh zahtevkih, tj. o določitvi stopnje invalidnosti ter o pravici in višini nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, z eno odločbo. ZVOP-1 v prvem odstavku
12. člena določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V drugem odstavku pa
13. člena ZVOP-1 pa določa, da mora biti namen obdelave določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Mape kandidatov z osebnimi podatki, pridobljenimi v okviru razpisa, ki jih naredi delodajalec v okviru izbirnega postopka, predstavljajo zbirko osebnih podatkov, ki se nanaša na posameznika, delodajalec, ki to zbirko vodi, pa predstavlja upravljavca osebnih podatkov v smislu
14. točke prvega odstavka
15. člena ZVOP-
16. Upravljavec osebnih podatkov je v skladu z ZVOP-1 odgovoren za to zbirko (zbirka podatkov o kandidatih na razpisu), in sicer za točnost in ažurnost vodenih osebnih podatkov ter tudi za njeno ustrezno zavarovanje ter izbris, uničenje, blokiranje ali anonimiziranje osebnih podatkov po izpolnitvi namena obdelave. ZVOP-1 opredeljuje rok hrambe osebnih podatkov v
17. členu in od upravljavca zbirk osebnih podatkov (v vašem primeru vsakokratnega delodajalca, ki je objavil razpis) zahteva, da osebne podatke lahko shranjuje le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Po izpolnitvi namena obdelave mora osebne podatke zbrisati, uničiti, blokirati ali anonimizirati, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma, če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. V skladu s
18. členom ZZRZI-UPB2 je invalid oseba, ki pridobi status invalida, kar pomeni, da so z odločbo posebnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato takšna oseba bistveno manjše možnosti, da se zaposli, ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje. Invalidi se zaposlujejo v običajnem delovnem okolju, v invalidskih podjetjih ter v podporni in zaščitni zaposlitvi na delih, ki ustrezajo njihovim sposobnostim. Pri zaposlovanju invalidov morajo delodajalci invalidom zagotoviti enake možnosti zaposlitve, zaposlovanja in možnosti ohranitve njihove zaposlitve.
19. člen ZZRZI-UPB2 določa, da za delovno pravni položaj ter pravice in obveznosti invalidov, ki izhajajo iz ureditve po tem zakonu, veljajo splošni predpisi na področjih delovnih razmerij, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varnosti in zdravja pri delu, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter drugih, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Področje sklepanja pogodb o zaposlitvi ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06-ZZZPB-F in 46/07 Odl.US: U-I-45/07, Up-249/06-22, v nadaljevanju ZDR), ki v
20. členu opredeljuje pravice in obveznosti delodajalcev v zvezi z zaposlovanjem novih delavcev, in sicer sme delodajalec od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, podatkov o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Kandidat pa mora v skladu s
21. členom ZDR pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi predložiti delodajalcu dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakorkoli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje oseb, s katerimi pri izvrševanju svojih obveznosti prihaja v stik. Gre predvsem za razloge bolezni, na katere je kandidat dolžan opozoriti delodajalca zaradi varnega in zdravega dela njega samega in drugih sodelavcev. Ker je v skladu z drugim odstavkom
22. člena ZPIZ-1-UPB4 III. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %, ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, mora kandidat, kateremu je priznana invalidnost, o tem dejstvu seznaniti delodajalca. V zvezi s tem mora v skladu z
23. členom ZDR delodajalec v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti neizbranega kandidata o tem, da ni bil izbran. Delodajalec je dolžan neizbranemu kandidatu na njegovo zahtevo vrniti vse dokumente, ki mu jih je predložil kot dokaz za izpolnjevanje zahtevanih pogojev za opravljanje dela. Da navedene določbe veljajo tudi pri zaposlovanju invalidov, je razvidno iz
24. člena ZDR, ki določa, da delodajalec zagotavlja varstvo delovnih invalidov in invalidov, ki nimajo statusa delovnega invalida, pri zaposlovanju, usposabljanju ali preusposabljanju v skladu s predpisi o usposabljanju in zaposlovanju invalidov in predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Splošne vidike varstva delavčevih osebnih podatkov ureja za zasebni in javni sektor ZDR v
25. členu. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Navedene določbe se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov. Za javni sektor ureja določila o zaposlovanju novih delavcev Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/2002 z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU), vendar pa vse zgoraj navedeno velja tako za zasebni kot javni sektor. Na podlagi navedenega Pooblaščenec poudarja, da ste v postopku zaposlitve dolžni delodajalca seznaniti z dejstvom, da ste invalid III. kategorije, saj navedeno lahko zelo vpliva na delovno razmerje in damo delo. Delodajalca je namreč potrebno seznaniti s kategorijo invalidnosti, omejitvami (prepoved dvigovanja bremen, prepoved dela na višini, delo samo 4 ure/dan, itd), da lahko delodajalec oceni, ali sploh ima primerno delovno mesto, ali lahko delovno mesto prilagodi delovnim sposobnostim in potrebam invalida, ali je potrebno invalidu zagotoviti strokovno (informiranje, svetovanje in usposabljanje, osebno asistenco, spremljanje pri delu, razvoj osebnih metod dela, ocenjevanje delovne uspešnosti) in tehnično podporo, itd. Navedeno delodajalcu dokažete z aktom pristojnega organ, iz katerega je razvidna kategorija invalidnosti, ter tudi obrazložitev, za kakšno delo ste sposobni oziroma česa ne smete delati. To pa je seveda razvidno le iz obrazložitve odločbe. Ker vam je ......... že izdal odločbo, iz katere pa ne izhaja samo kategorija invalidnosti in obrazložitev, ki se nanaša na odločitev, temveč tudi višina nadomestila za čas čakanja na drugo delo, Pooblaščenec meni, da vam .......... ni dolžan oziroma vam ne more ponovno izdati še ene odločbe samo o kategoriji invalidnosti, saj je z odločbo že odločil o vseh vaših zahtevkih. Zato Pooblaščenec meni, da se lahko obrnete na ZPIZ in jih prosite za izdajo potrdila, da ste invalid III. kategorije. Pravna podlaga za pridobitev potrdila je v določbi
26. odstavka
27. člena ZUP, ki določa, da državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil izdajajo potrdila in druge listine (izpiske, certifikate itd.) o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco. Navedeno potrdilo lahko tako prilagate k vlogi za zaposlitev ali pri prijavi na razpise, saj bo veljalo za uradno potrdilo in nato šele v primeru ožjega izbora ali pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi predložite delodajalcu tudi dodatne potrebne listine, iz katerih bo razvidna vaša dejanska delovna zmožnost, da se bo torej delodajalec lahko konkretno seznanil z vzroki in zmožnostmi za delo. Pooblaščenec namreč pripominja, da ni seznanjen z vsebino same odločbe in sodbe, saj mu nista bili predloženi na vpogled. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026