← Slovenija

Potrdilo o nekaznovanosti - IPRS

Potrdilo o nekaznovanosti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.12.2015 Številka: 0712-1/2015/3154 Kategorije:Delovna razmerja, Občutljivi OP --> Kategorije: Delovna razmerja, Občutljivi OP Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je
  4. 2015 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali lahko delodajalec zahteva od zaposlenih na ključnih delovnih mestih pridobitev potrdil o nekaznovanosti, in ali potrebuje delodajalec za pridobitev teh potrdil pisno osebno privolitev zaposlenega. V zvezi s tem pojasnjujete, da potrebuje delodajalec potrdila o nekaznovanosti zaradi vloženega postopka za pridobitev certifikata AEO oziroma statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta. Certifikate podeljuje FURS in FURS zahteva od delodajalca ta potrdila za »občutljiva delovna mesta«.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1) in
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Gospodarski subjekt lahko zahteva od zaposlenega potrdilo o nekaznovanosti, če so izpolnjeni pogoji določb
  8. člena ZDR-1, torej če je podana zakonska podlaga ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. V obravnavanem primeru IP ugotavlja, da gospodarski subjekt lahko zahteva potrdila o nekaznovanosti, vendar samo za tista delovna mesta in v zvezi s tistimi kaznivimi dejanji, ki so relevantna za pridobitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta. Pridobivanje splošnih potrdil o nekaznovanosti bi bilo prekomerno. Podatki vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence so občutljivi osebni podatki, in za občutljive osebne podatke določa ZVOP-1 strožje zavarovanje.
  9. Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkovUstava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju: Ustava) v prvem odstavku
  10. člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ustava v drugem odstavku istega člena nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Predmetno področje je zakonodajalec uredil v ZVOP-1.Na podlagi ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. ZVOP-1 opredeljuje tudi občutljive osebne podatke, in sicer so to podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške, prav tako so občutljivi osebni podatki tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju (vprašanje se nanaša namreč na status oziroma certifikat, ki se podeljuje gospodarskim subjektom) določa
  11. člen ZVOP-1:

(1)Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.«.Ob tem IP opozarja na načelo sorazmernosti iz
  1. člena ZVOP-1, ki pomeni, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti.
  2. Podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani gospodarske družbe kot delodajalcaGospodarska družba lahko kot delodajalec zbira osebne podatke svojih zaposlenih na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06; v nadaljevanju: ZEPDSV) in Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 87/13 – popr. in 47/15; v nadaljevanju ZDR-1). ZEPDSV določa podatke, ki se vpisujejo v evidenco o zaposlenih delavcih, za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, v določbah
  3. člena. Navedena evidenca ne določa podatka o nekaznovanosti, zato je potrebno upoštevati določbe ZDR-1, ki ureja varstvo osebnih podatkov delavca v
  4. členu, in sicer določa:»
(1)Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
(2)Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in posreduje tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti.
(3)Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati.
(4)Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov.«.Glede na to, da ZDR-1 dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez izrecne podlage v drugem zakonu, lahko delodajalec od delavca sicer zahteva določene podatke, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati namen obdelave zahtevanih osebnih podatkov. Če delodajalec tega ne naredi, podatkov od delavca ne sme zahtevati. Če se izkaže, da delodajalec določen osebni podatek potrebuje za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma da bo zaposleni s posredovanjem zahtevanega podatka pridobil določene ugodnosti povezane z zakonskimi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja, potem jih lahko zbira, vendar le na podlagi osebne privolitve zaposlenega. Podatek, ali je nekdo vpisan ali izbrisan iz kazenske evidence (torej podatek o nekaznovanosti), je v skladu z
  1. točko
  2. člena ZVOP-1 občutljiv osebni podatek. Za občutljive osebne podatke določa
  3. člen ZVOP-1 strožje pogoje obdelave, in sicer se lahko občutljivi osebni podatki obdelujejo v zakonsko določenih primerih, med drugim le: - če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna; - če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov (v vašem primeru delodajalca) na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika.Zakon za te podatke zahteva tudi strožje zavarovanje.
  4. člen ZVOP-1 tako med drugim določa, da morajo biti občutljivi osebni podatki pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih.
  5. Podlaga za obdelavo osebnih podatkov v obravnavanem primeruKot navajate, Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) zahteva od delodajalca, da od zaposlenih na »občutljivih« delovnih mestih pridobi potrdila o nekaznovanosti, in sicer zaradi začetega postopka za pridobitev certifikata AEO oziroma statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta.Iz Navodila o izdaji potrdila za status pooblaščenega gospodarskega subjekta št. 9/2014, ki je dostopno na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije pod naslovom Pooblaščeni gospodarski subjekt (AEO), izhaja, da izdajatelj potrdil ne sprejme zahtevka v navedenih primerih, in sicer med drugim:- če je vložnik (poslovni subjekt) obsojen zaradi resnega kaznivega dejanja, povezanega z njegovo gospodarsko dejavnostjo, ali če je v času predložitve zahtevka v stečajnem postopku;- če ima vložnik pravnega zastopnika v carinskih zadevah, ki je obsojen zaradi resnega kaznivega dejanja v zvezi s kršenjem carinskih predpisov in s svojimi dejavnostmi zakonitega zastopnika. Upoštevajoč navedeno lahko delodajalec zahteva od zaposlenega potrdilo o nekaznovanosti pod drugo alinejo prej navedenega odstavka, torej od pravnega zastopnika v carinskih zadevah in samo v zvezi s kršenjem carinskih predpisov in dejavnostmi zakonitega zastopnika.IP je pri svojem delu že obravnaval primere glede pridobivanja potrdil o nekaznovanosti. Predlagamo vam, da se z njimi seznanite. Priporočamo vam, da si v zvezi s tem pogledate predvsem mnenja št. 0712-311/2007/2, 0712-648/2007/2 in 0712-117/2012/2.[1] Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravila: Nataša Siter, univ.dipl.prav., svetovalka IP [1] Dostopna preko našega spletnega iskalnika na povezavi: http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/ O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.