Potrdilo o obisku pri zdravniku za delodajalca, razkritje zdravstvenega stanja - IPRS

Potrdilo o obisku pri zdravniku za delodajalca, razkritje zdravstvenega stanja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.11.2008 Številka: 0712-610/2008/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Številka: 0712 - 610/2008/459 Datum:
4. 2008 Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko sporočilo z dne
7. V sporočilu navajate, da vam delodajalec za obisk pri zdravniku namenja 16 ur letno. Pred kratkim pa vas je obvestil, da morate v bodoče, če hočete uveljavljati to pravico, od zdravnika prinesti potrjen obrazec z žigom in podpisom pooblaščene osebe v zdravstveni ustanovi, ki ste jo obiskali. Zanima vas, ali delodajalec to sme zahtevati od vas, saj s tem pridobi informacijo, ki je že bolj osebnega značaja. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
8. točke prvega odstavka
9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
10. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednji odgovor: Pooblaščenec je mnenja, da delodajalec lahko zahteva od delavca potrdilo o obisku specialistične ambulante med delovnim časom, če gre za plačano odsotnost z dela. Delodajalec ima namreč pravico izvajati nadzor nad uveljavljanjem te delavčeve pravice in okoliščin, ki so pomembne za presojo utemeljenosti odsotnosti z dela. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da delodajalec ne sme nadzirati zdravstvenega stanja delavca, za uveljavitev pravice do plačane odsotnosti z dela pa mora zadostovati tudi potrdilo splošnega zdravnika, iz katerega izhaja, da je bil delavec na specialističnem pregledu (tudi brez navedbe specialista, pri katerem je bil delavec na pregledu). Po določbah ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Obdelava osebnih podatkov po ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Glede na elektronski naslov, s katerega ste poslali vaše sporočilo, Pooblaščenec predvideva, da ste zaposleni v zasebnem sektorju. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju so v ZVOP-1 opredeljene v
11. členu. Prvi odstavek tega člena določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V skladu s
12. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR) se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Tretji odstavek pa določa, da se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Iz navedene določbe ZDR tako izhaja, da delodajalec lahko zbira le tiste podatke zaposlenih, ki so določeni s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Navedena določba ZDR napotuje še na Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju ZEPDSV). Ta v
13. členu določa, da delodajalci vodijo naslednje evidence v skladu s tem zakonom: evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o izrabi delovnega časa ter evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. ZEPDSV nadalje določa, katere podatke delodajalec vpisuje v posamezno od teh evidenc. Glede podatkov o delavcu Pooblaščenec poudarja, da se od podatkov, ki nakazujejo na njegovo zdravstveno stanje, lahko obdeluje le podatek o tem, ali je delavec invalid in podatek o kategoriji invalidnosti. Delodajalec torej lahko obdeluje tiste osebne podatke zaposlenih delavcev, obdelavo katerih določa zgoraj navedeni ZEPDSV ali kateri drug področni zakon, brez podlage v zakonu pa lahko v skladu s
14. členom ZDR obdeluje njihove osebne podatke le v primeru, da je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, zakaj je obdelava posameznih osebnih podatkov potrebna. V konkretnem primeru je torej bistvenega pomena odgovor na vprašanje, ali delodajalec potrdilo o obisku specialistične ambulante potrebuje zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Navajate, da vam delodajalec za obiske pri zdravniku namenja 16 ur letno. Iz navedenega ni jasno, ali gre v tem primeru za plačano odsotnost z dela ali ne. V kolikor gre za plačano odsotnost z dela, ima delodajalec, ki delavcu izplača plačo tudi za čas odsotnosti z dela zaradi zdravniškega pregleda, pravico izvajati nadzor nad uveljavljanjem te delavčeve pravice. Vendar pa pri tem delodajalec ne sme nadzirati samega zdravstvenega stanja delavca, temveč lahko nadzira le okoliščine, ki so pomembne za presojo utemeljene odsotnosti z dela. Zaradi tega je takšna kontrola odsotnosti z dela s strani delodajalca oziroma s tem povezana obdelava osebnih podatkov delavcev v primeru, ko se le ta izvaja ob upoštevanju strogega načela sorazmernosti iz
15. člena ZVOP-1, z vidika navedenih določb ZVOP-1, dopustna. Delavec, ki ne želi svojemu delodajalcu razkriti podatka o tem, katero specialistično zdravstveno ambulanto je obiskal, se lahko odloči za obisk zdravnika tudi izven delovnega časa ali pa na podlagi obiska pri specialistu za potrdilo o obisku zaprosi svojega splošnega zdravnika. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026