Pravica delodajalca do pristopnih izjav v sindikat + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.12.2021 Številka: 07121-1/2021/2415 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Pravne podlage, Sindikati Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem sprašujete glede pravice delodajalca do informacije o članstvu v sindikatu, in sicer tako, da zahteva pristopne izjave, ki so jih delavci izpolnili pri vstopu v vaš sindikat. Utemeljitev delodajalca, zakaj zahteva pristopne izjave je, da želi preveriti reprezentativnost sindikata, kar ima določene posledice na izvajanje sindikalne dejavnosti oziroma na upravičenja sindikata. Prosite nas za mnenje, ali lahko delodajalcu pošljete pristopne izjave, ne da bi kršili pravico delavcev do varstva njihovih osebnih podatkov. Ob tem pa še izpostavljate, da delodajalec že ima vse podatke, saj za vse člane mesečno v skladu z določbami ZDR-1 že odvaja sindikalno članarino. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Obdelava osebnih podatkov je dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga. V
- členu Splošne uredbe so tako določene pravne podlage, in sicer: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Dokazovanje reprezentativnosti Drugi odstavek
- člena Zakona o reprezentativnosti sindikatov (Uradni list RS, št. 13/93; v nadaljevanju ZRSin) določa, da sindikat dokazuje število članov (kar je eden od konstitutivnih elementov reprezentativnosti sindikata) na podlagi podpisanih pristopnih izjav svojih članov. Zakon daje torej neposredno podlago za obdelavo osebnih podatkov za namene dokazovanja reprezentativnosti sindikata. IP pa ni pristojen za komentiranje zakona v smislu, ali bi bilo mogoče število članov dokazovati tudi na druge načine, morda s podatki o članih, ki jih delodajalec že obdeluje. Ob tem se je treba zavedati tudi omejitev, ki jih imajo delodajalci pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih prejmejo zaradi obračunavanja članarine (več o tem spodaj). IP lahko zgolj svetuje v smeri, ali je za določeno obdelavo podana pravna podlaga ali ne, še to pa zgolj na ravni neobveznega mnenja, ki je podano na splošno in brez preučitve konkretnih dokumentov in okoliščin posamezne obdelave. Takšni konkretni presoji je namenjen inšpekcijski postopek, kjer se tudi v popolnosti ugotavlja dejansko stanje posamezne zadeve. Omenjena določba tudi ne določa jasnega nabora podatkov iz pristopnih izjav, ki naj bi jih sindikat posredoval, zato se v povezavi z načelom sorazmernosti oz. načelom najmanjšega obsega podatkov postavlja vprašanje, ali lahko oziroma mora sindikat katere od osebnih podatkov delavca, ki niso potrebni za izkazovanje članstva, v pristopnih izjavah prekriti. Ker IP ne more komentirati konkretnih pristopnih izjav posameznih sindikatov, vam lahko (v primeru, da boste delodajalcu posredovali pristopne izjave), svetujemo le, da natančno preučite, kateri osebni podatki na pristopni izjavi so potrebni za izkazovanje članstva in kateri ne ter prekrijete morebitne osebne podatke, ki so zunaj sfere nujno potrebnega za predvideni namen. Omenjeno mnenje je osredotočeno na primere po ZRSin, ko se reprezentativnost ugotavlja znotraj organizacije z odločitvijo delodajalca in ne na primere, ko odločbo o ugotovitvi reprezentativnosti izda minister. IP se tudi ne spušča v ugotavljanje okoliščin, ki vodijo do ugotovitve, ali je potrebno izkazati 10 ali 15 odstotno članstvo, saj za to ni pristojen. Odtegovanje sindikalne članarine V zvezi z vašim vprašanjem glede obrazcev, ki jih delodajalec podaja v podpis delavcem, v zvezi z odtegovanjem sindikalne članarine, pa vas IP na tem mestu lahko napoti na že izdano mnenje št. 0712-3/2018/2781 z dne
- 2019 (dostopno prek brskalnika https://www.ip-rs.si/vop). Za lažjo preglednost spodaj kopiramo odsek mnenja, ki je še posebej ustrezen. Na podlagi tretjega odstavka
- člena ZDR-1 zagotavlja delodajalec na zahtevo sindikata v skladu z aktom sindikata, katerega član je delavec, tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine za delavca. Delavec lahko plačuje sindikalno članarino na dva načina, in sicer tako, da jo plačuje sindikatu neposredno sam ali pa tako, da tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine zagotavlja delodajalec. Če se delavec odloči za slednjega, plačila dejansko ni mogoče izvesti brez podatka o tem, v kateri sindikat je delavec včlanjen. To se na podlagi odločitve delavca uredi na zahtevo sindikata, katerega član je delavec, skladno s tretjim odstavkom
- člena ZDR-1 in v skladu z aktom sindikata. To pomeni, da delodajalec ni upravljavec zbirke osebnih podatkov v zvezi z nakazili sindikalne članarine, ampak zgolj »uporabnik« teh podatkov na podlagi pooblastila delavca v skladu z
- točko
- člena Splošne uredbe (pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki so mu bili osebni podatki razkriti, ne glede na to, ali je tretja oseba ali ne). Iz navedenega izhaja, da je sindikat kot upravljavec zbirke tisti, ki mora ob včlanitvi oziroma tudi kasneje, če pride do spremembe, pridobiti ustrezne osebne privolitve oz. pooblastila svojih članov za izvajanje plačila članarine preko delodajalca. Potem posameznim delodajalcem, kjer so zaposleni člani sindikata, ki želijo plačevati članarino preko delodajalca posreduje potrebne podatke. To pomeni, da delodajalec nima pravne podlage, da bi od delavcev zahteval podatek o tem, ali so včlanjeni v sindikat, v katerega, in tudi ne za druge namene pridobivati teh podatkov, saj lahko obdeluje le tiste osebne podatke, ki jih dobi od sindikata in za konkretne namene (torej nakazilo članarine). Kot je IP v svojih mnenjih, ki ostajajo v tem delu aktualna, že pojasnil, sme delodajalec od sindikata kot upravljavca zahtevati le tiste podatke, ki jih potrebuje za izvedbo nakazila članarine (ob pogoju seveda, da je takšen način plačevanja članarine zahteval oz. izbral delavec). Zato IP meni, da delodajalec ni upravičen do avtomatičnega posredovanja pristopnih izjav, ki jih je pridobil sindikat, saj lahko izvedbo obračuna in plačilo sindikalne članarine izvede, ne da bi mu sindikat posredoval celotne pristopne izjave delavcev za članstvo v sindikatu. Bistveno je, da za takšen način plačila in posredovanje tistih osebnih podatkov delodajalcem, ki so nujni za takšen način plačila, izrecno pooblastilo oziroma drugo ustrezno pravno podlago posameznika pridobi sindikat. Vabimo vas tudi, da si preberete ostala mnenja IP, ki se tičejo obdelave osebnih podatkov in delovanja sindikatov, in sicer z izbiro kategorije »Sindikati« v zbirki naših mnenj (https://www.ip-rs.si/vop). V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026