← Slovenija

Pravica do biti pozabljen - hramba podatkov o neaktivnih uporabniških računih - IPRS

Pravica do biti pozabljen - hramba podatkov o neaktivnih uporabniških računih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.05.2011 Številka: 0712-1/2011/1344 Kategorije:Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet Informacijski pooblaščenec je
  4. 2011 prejel vaše sporočilo, v katerem sprašujete za mnenje glede pravice do »biti pozabljen« oziroma do izbrisa neaktivnih računov na spletnih portalih. Navajate konkretne primere in vprašanja:
  5. Zanima vas, ali obstajajo kakšne smernice glede daljši čas neaktivnih uporabniških računov na spletnih portalih? Konkreten primer: Upravljavec OP v zasebnem sektorju shranjuje OP še eno leto po poteku statusa reg. uporabnika, nato jih izbriše / anonimizira. Več kot eno (dve, tri, pet) leto neaktivna uporabniška imena formalno ne štejejo za potekla, v praksi pa bi temu lahko bilo tako.
  6. V zadnjem času se pojavlja trend, da imajo spletni portali (npr. tuja Facebook, Twitter) v nastavitvah profila možnost izbrisa računa. Zakon (ZVOP-1) določa, da ima uporabnik pravico do izbrisa svojih podatkov, ki jih o njem shranjuje upravljavec OP. V SLO zahteve po tem, da bi bila možnost izbris dostopna že v menijih, torej ni? Je pa verjetno priporočljivo to izvajati? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  7. točke
  8. odstavka
  9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Odločitev, koliko časa bo hranil podatke uporabnikov, je predvsem na ramenih upravljavca, ki pa mora upoštevati, da lahko hrani podatke le, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali in nadalje obdelovali. Glede dalj časa neaktivnih uporabniških računov Pooblaščenec meni, da mora biti upravljavec sposoben jasno pokazati, za kakšen namen podatke hrani, oziroma jih v nasprotnem primeru izbrisati, uničiti, blokirati ali anonimizirati. Predvsem pa mora upravljavec v pogojih uporabe jasno navesti, kaj se zgodi z neaktivnimi računi, kdaj poteče registracija in koliko časa se hranijo podatki v teh primerih. Na kakšen način upravljavci zagotavljajo pravico do preklica privolitve za obdelavo posameznikovih osebnih podatkov (torej v meniju, na podlagi posebnega obrazca, sporočila upravljavcu, ipd.) v tem kontekstu ni ključno. Ključno je, da spoštujejo posameznikovo pravico, da privolitev za obdelavo osebnih podatkov lahko tudi prekliče, s tem pa odpade temelj za obdelavo osebnih podatkov, preneha pa tudi namen obdelave osebnih podatkov ter nastopi situacija, ko je upravljavec osebne podatke posameznika, dolžan izbrisati, blokirati, uničiti ali anonimizirati. Enako so dolžni vnaprej in sorazmerno namenu obdelave osebnih podatkov določiti roke hrambe in po izteku teh rokov podatke prav tako izbrisati ali anonimizirati. Pooblaščenec svetuje, da upravljavci omogočajo enostavno možnost preklica privolitve za obdelavo osebnih podatkov in podatke, za katerih obdelavo več ni pravnega temelja in se je namen obdelave dopolnil, tudi izbrišejo. Prav tako Pooblaščenec svetuje, naj upravljavci v pravilih določijo čas neaktivnosti računa (na primer eno leto), po katerega izteku nastopi domneva, da je posameznik preklical privolitev za obdelavo osebnih podatkov. Obrazložitev: Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da za izvajalce storitev elektronske družbe, kot so spletni portali, ni zakonsko določene obveznosti hrambe osebnih podatkov za določeno obdobje. Rok hrambe je v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št 94/2007; ZVOP-1) določen generalno in enotno za vse vrste osebnih podatkov, in sicer v
  11. členu, ki določa, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Po izpolnitvi namena obdelave se osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. Mnenje strokovne skupine Evropske komisije, Delovne skupine 29 (mnenje je dostopno na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/justice_home/fsj/privacy/docs/wpdocs/2008/wp148_en.pdf) je, da je potrebno take podatke izbrisati ali nepovratno anonimizirati takoj, ko ne služijo več specifičnemu in legitimnemu namenu, zaradi katerega so bili zbrani. Poleg tega bi moral biti upravljavec osebnih podatkov sposoben upravičiti, zakaj določeno obdobje hrani osebne podatke. Rok hrambe osebnih podatkov naj bi bil minimalen in sorazmeren z namenom obdelave vsake vrste osebnih podatkov, ki jih obdeluje upravljavec. Argumenta za daljši splošni rok hrambe, da želijo nekateri uporabniki po dolgotrajnejši neaktivnosti ponovno uporabiti neaktivni račun, ne moremo šteti za sorazmernega, saj bi se zaradi tega hranilo tudi podatke o tistih uporabnikih, ki ne želijo več uporabljati spletnega portala. Pooblaščenec tako meni, da bi morali upravljavci v pogojih uporabe nedvoumno navesti rok hrambe osebnih podatkov ali pa izbiro prepustiti uporabnikom ob registraciji ter tako zagotoviti, da so uporabniki pred podajo privolitve za obdelavo osebnih podatkih transparentno obveščeni o namenih obdelave osebnih podatkov in s temi nameni povezanimi roki hrambe osebnih podatkov. Pooblaščenec torej zaključuje, da je odločitev, koliko časa bo hranil podatke uporabnikov, na ramenih upravljavca, ki pa mora upoštevati, da lahko hrani podatke le, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Glede dalj časa neaktivnih uporabniških računov Pooblaščenec meni, da mora biti upravljavec sposoben jasno pokazati, za kakšen namen podatke hrani, oziroma jih v nasprotnem primeru izbrisati, uničiti, blokirati ali anonimizirati. Predvsem pa mora upravljavec po mnenju Pooblaščenca v pogojih uporabe jasno navesti, kaj se zgodi z neaktivnimi računi, kdaj poteče registracija in koliko časa se hranijo podatki v vseh teh primerih. Npr., da se po določenem času neaktivnosti računa domneva, da je posameznik preklical privolitev za obdelavo osebnih podatkov. Pravica posameznika, da zahteva izbris svojih osebnih podatkov je po ZVOP-1 vezana na primere, v katerih posameznik upravljavcu dokaže, da so podatki nepopolni, netočni, neažurni ali zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom. Izbris osebnih podatkov v primeru neaktivnih računov tako po veljavnem ZVOP-1 temelji: - na pravici posameznika, da privolitev za obdelavo svojih osebnih podatkov prekliče, s čimer odpade pravna podlaga za njihovo obdelavo, in se dopolni tudi namen te obdelave; - dolžnosti upravljavca, da osebne podatke po izpolnitvi namena obdelave izbriše, uniči, blokira ali anonimizira. Ključno je torej, da upravljavci spoštujejo posameznikovo pravico, da privolitev za obdelavo osebnih podatkov lahko tudi prekliče, s tem pa odpade temelj za obdelavo osebnih podatkov, preneha pa tudi namen obdelave osebnih podatkov ter nastopi situacija, ko je upravljavec osebne podatke posameznika, dolžan izbrisati, blokirati, uničiti ali anonimizirati. Enako so dolžni vnaprej in sorazmerno namenu obdelave osebnih podatkov določiti roke hrambe in po izteku teh rokov podatke prav tako izbrisati ali anonimizirati. Pooblaščenec svetuje, da upravljavci omogočajo enostavno možnost preklica privolitve za obdelavo osebnih podatkov in podatke, za katerih obdelavo več ni pravnega temelja in se je namen obdelave dopolnil, tudi izbrišejo. Prav tako Pooblaščenec svetuje, naj upravljavci v pravilih določijo čas neaktivnosti računa (na primer eno leto), po katerega izteku nastopi domneva, da je posameznik preklical privolitev za obdelavo osebnih podatkov. Pooblaščenec vam posreduje še dve mnenji, ki se nanašata na področje vašega vprašanja: - mnenje št. 0712-2/2009/118, z dne
  13. 2009: http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov/?tx_jzvopdecisions_pi1[showUid]=1614&tx_jzvopdecisions_pi1[highlightWord]=rok%20hrambe%20oglas&cHash=0efc70cf368b24c5d0795f3fb6e770ab. - mnenje št. 0712-474/2009/2, z dne
  15. 2009: http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov/?tx_jzvopdecisions_pi1[showUid]=1769&tx_jzvopdecisions_pi1[highlightWord]=izbris%20anonim&cHash=4f5ae4ac7ba7fba728d014f8d4e008a
  16. Prijazen pozdrav.Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.