Pravica do vpogleda v OP umrle pacientke - IPRS

Pravica do vpogleda v OP umrle pacientke + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.03.2010 Številka: 0712-165/2010 Kategorije:Vpogled v OP umrlih --> Kategorije: OP umrlih Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
4. 2010 prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje glede izvajanja
5. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, v nadaljevanju: ZPacP), ki ureja pravico do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo umrlih pacientov v delu, kjer določa, da imajo po pacientovi smrti pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar teh oseb ni, pa pacientovi starši. Navajate, da v bolnišnici obravnavate vlogo matere za pridobitev podatkov iz medicinske dokumentacije po pokojni hčerki. Pacientka naj bi v času zdravljenja v bolnišnici podala dovoljenje, da posreduje informacije o njenem zdravstvenem stanju njenemu zakoncu in bolnišnici posredovala njegovo telefonsko številko, na kateri je dosegljiv. Za izdajanje podatkov materi pooblastila ni podala, prav tako pa tudi ni izrecno prepovedala posredovanja zdravstvene dokumentacije materi. V zvezi s tem vas zanima: 1.) Ali je
6. člen ZPacP in dejstvo, da obstaja pacientkin zakonec in otroci ter da za časa življenja pacientka materi ni dala pooblastila za vpogled v zdravstveno dokumentacijo, ovira, da vlagateljici omogočite vpogled? 2.) Ali je mogoče pri tem uporabiti
7. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov in materi omogočiti vpogled v zdravstveno dokumentacijo po izkazanem pravnem interesu? 3.) Če je uporaba določbe
8. člena Zakona o varstvu osebni podatkov mogoča, prosite za informacijo kaj razumeti pod pojmom »izkazan pravni interes«, ki ga navaja določba (v primerjavi s pojmoma zakonski interes in zakoniti interes)? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
9. tč.
10. odst.
11. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
12. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Ad
13. Dejstvo, da obstajajo zakonec in otroci pokojne pacientke, izključuje pravico matere pokojne pacientke do seznanitve z njeno zdravstveno dokumentacijo na podlagi prvega stavka drugega odstavka
14. člena ZPacP. Glede na to, da četrti stavek drugega odstavka
15. člena omogoča seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega drugim osebam, ki izkažejo pravni interes z ustrezno listino, je treba šteti, da se lahko z zdravstveno dokumentacijo umrlega seznanijo tudi starši umrlega pacienta, kolikor seveda izkažejo pravni interes z ustrezno listino. Pri tem se jim omogoči dostop le do tistih podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje izkazanega pravnega interesa. Ad
16. Določbe
17. člena ZPacP so v razmerju do določb
18. člena ZVOP-1 specialnejše, zato je treba v skladu s splošnim pravnim načelom lex specialis derogat legi generali za presojanje dopustnosti seznanitve z zdravstveno dokumentacijo umrle osebe uporabljati določbe ZPacP. Ad
19. »Pravni interes« je strožji pogoj kot »zakoniti namen« in pomeni neposredno in na zakon oprto osebno premoženjsko ali nepremoženjsko korist (ne zadošča dejanski interes). Pooblaščenec meni, da je pravni interes za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrle osebe treba presojati restriktivno. Četrti odstavek
20. člena ZPacP Mati pokojne pacientke se v opisani situaciji morda lahko seznani z zdravstveno dokumentacijo pokojne hčere tudi na podlagi četrtega odstavka
21. člena ZPacP, ki med drugim določa pravico pacientovih staršev do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na razloge, ki utegnejo bistveno vplivati na njihovo zdravje. Splošno Izvajalec zdravstvene storitve mora o prejeti zahtevi za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega odločiti v roku 15 dni od prejema zahteve. O b r a z l o ž i t e v: Ad 1: Uporaba drugega odstavka
22. člena ZPacP Določba prvega stavka drugega odstavka
23. člena ZPacP določa, da imajo po pacientovi smrti pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar teh oseb ni, pa pacientovi starši. Iz citirane določbe izhaja, da čim obstajajo pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci ali posvojenci, starši pacienta nimajo pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti, če izkažejo zgolj zakonit namen seznanitve. Citirana določba bo v praksi sicer lahko povzročila dilemo kdo nosi dokazno breme za dokazovanje obstoja oseb, ki staršem pokojnika preprečijo seznanitev z zdravstveno dokumentacijo na tej pravni podlagi, vendar iz vašega dopisa izhaja, da ni sporno, da takšne osebe obstajajo, zato se Pooblaščenec na tem mestu ne bo spuščal v razpravljanje o dokaznem bremenu. Glede na to, da četrti stavek drugega odstavka
24. člena drugim osebam, ki izkažejo pravni interes z ustrezno listino, omogoča seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega, je treba šteti, da se lahko z zdravstveno dokumentacijo umrlega seznanijo tudi njegovi starši, kolikor seveda izkažejo pravni interes z ustrezno listino. Pri tem se jim omogoči dostop le do tistih podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje izkazanega pravnega interesa. Izrecna prepoved pokojnega pacienta ni ovira za takšno seznanitev z njegovo zdravstveno dokumentacijo. Ad 2: Uporaba
25. člena ZVOP-1 Določbe
26. člena ZPacP so v razmerju do določb
27. člena ZVOP-1 specialnejše, zato je treba v skladu s splošnim pravnim načelom lex specialis derogat legi generali za presojanje dopustnosti seznanitve z zdravstveno dokumentacijo umrle osebe uporabljati določbe ZPacP. Ne glede na to pa Pooblaščenec vseeno pojasnjuje, da drugi odstavek
28. člena ZVOP-1 omogoča seznanitev z osebnimi podatki umrlega dedičem prvega in drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkažejo pravni interes. Od konkretnega primera pa je odvisno, če starši v skladu z dednopravno zakonodajo sploh postanejo dediči in če so v skladu s tem posledično upravičeni do seznanitve z osebnimi podatki umrlega na tej pravni podlagi . Poleg tega pa drugi odstavek
29. člena ZVOP-1 za seznanitev z osebnimi podatki umrle osebe zahteva kot dodaten pogoj še izkazan pravni interes, prav tako kot to za seznanitev drugih oseb z zdravstveno dokumentacijo umrlega zahteva tudi četrti stavek drugega odstavka
30. člena ZPacP. Ad. 3: Pravni interes Pooblaščenec pojasnjuje, da ZPacP uporablja izraz »zakonit namen« za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta s strani pacientovega zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja iz istospolne skupnosti, otrok in posvojencev, kadar teh oseb ni, pa pacientovih staršev, izraz »zakonski namen« pa je bil v tem kontekstu uporabljen le v predlogu ZPacP. Če bi se zakonodajalec odločil za uporabo izraza »zakonski namen« bi to pomenilo, da bi bil dostop do zdravstvene dokumentacije mogoč le, če bi za dostop do zdravstvene dokumentacije umrlega obstajal izrecen, zakonsko opredeljen interes, to pa bi pomenilo izrazito ozko dostopnost do zdravstvene dokumentacije umrlih. »Zakonit namen« po drugi strani pomeni »namen, ki ni nezakonit,« in odpira zelo široke možnosti za pridobitev zdravstvene dokumentacije umrlih. Zato je ta pogoj določen le za ozek krog pokojnikovih svojcev in zato je zakonodajalec za ta krog oseb določil še dodaten pogoj – da umrli za časa življenja osebi, ki zahteva seznanitev, ni izrecno prepovedal seznanitve s svojo zdravstveno dokumentacijo. »Pravni interes« mora biti lasten vlagatelju (torej se mora nanašati na vlagatelja in ne na morebitne tretje osebe), mora biti neposreden, konkreten in praven. »Pravni interes« je strožji pogoj kot »zakoniti namen« in pomeni neposredno in na zakon oprto osebno premoženjsko ali nepremoženjsko korist (ne zadošča dejanski interes) . Sklepati je mogoče, da je pravni interes za pridobivanje osebnih podatkov o umrlem lahko izkazan le v primeru, če vlagatelj podatke o umrlem posamezniku potrebuje zaradi varovanja ali uveljavljanja svojih pravic pred osebami javnega sektorja, kar pomeni, da mora v svoji vlogi za pridobitev osebnih podatkov umrlega jasno navesti, kakšne svoje pravice bo varoval oziroma uveljavljal ter pred katerimi osebami javnega sektorja bo te svoje pravice varoval oziroma uveljavljal . Pooblaščenec meni, da je za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo potrebno pravni interes presojati restriktivno, saj gre za občutljive osebne podatke umrlih. Seznanitev na podlagi četrtega odstavka
31. člena ZPacP Mati pokojne pacientke se v opisani situaciji morda lahko seznani z zdravstveno dokumentacijo pokojne hčere tudi na podlagi četrtega odstavka
32. člena ZPacP, ki med drugim določa pravico pacientovih staršev do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na razloge, ki utegnejo bistveno vplivati na njihovo zdravje. V tem primeru je dokazno breme na vlagatelju zahteve. Seznanitev na tej pravni podlagi se izvede prek pacientovega izbranega osebnega zdravnika ali zdravnika, ki je bil kako drugače udeležen v postopku zdravljenja, če tega ni, pa zdravnika določi izvajalec zdravstvenih storitev, ki razpolaga s pacientovo zdravstveno dokumentacijo. Pooblaščenec meni, da mora zdravnik, ki izvaja seznanitev najprej ugotoviti ali zdravstvena dokumentacija umrlega vsebuje zdravstvene podatke, ki utegnejo bistveno vplivati na zdravje vlagatelja, in nato še, če lahko razkritje teh podatkov vlagatelju kakorkoli koristi. Izrecna prepoved umrlega pacienta ni ovira za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo na podlagi četrtega odstavka
33. člena ZPacP. Splošno V vsakem primeru mora izvajalec zdravstvenih storitev, preden omogoči seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega, v skladu z ZPacP, izpeljati dokazni postopek za ugotovitev vezi vlagatelja z umrlim, če jo posamezna določba ZPacP zahteva. Verodostojen dokaz bo recimo izpisek iz matične knjige, ki dokazuje določeno sorodstveno vez (v primeru seznanitve na podlagi četrtega stavka drugega odstavka
34. člena ZPacP dokazovanje sorodstvenih ali drugačnih vezi ne bo potrebno, saj se za seznanitev zahteva le pravni interes). V skladu s petim odstavkom
35. člena ZPacP mora o zahtevi za seznanitev izvajalec zdravstvenih storitev odločiti v 15 dneh od prejema obrazložene zahteve. Če je zahteva delno ali v celoti zavrnjena, imajo osebe iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026