Pravica zavarovanca, da od zavarovalnice pridobi podatke iz odškodninskega zahtevka in podatke o višini odškodnine + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.10.2010 Številka: 0712-432/2010/2 Kategorije:Delovna razmerja, Zavarovalništvo --> Kategorije: Zavarovalništvo, Delovna razmerja Spoštovani, Informacijski pooblaščenec je dne
- 2010 prejel vaše zaprosilo za mnenje o možnosti, da vaše podjetje kot zavarovanec od zavarovalnice (poleg golega opisa škodnega dogodka) pridobi tudi podatke o višini odškodnine in poškodbah oškodovanca oziroma celoten odškodninski zahtevek oškodovanca. V vašem zaprosilu ste navedli več pravnih argumentov, zaradi katerih menite, da ste kot zavarovanec do podatkov upravičeni (povzetek): - Podatki so pomembni za presojo obstoja in višine odškodninske obveznosti; škodni rezultat na letni ravni pa bo vplival na višino zavarovalne premije za v bodoče (dejanski premoženjski interes); - ZVOP-1 v sedmi točki
- člena določa, da se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo, če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku; - Pravica do varstva osebnih podatkov (kot ustavna pravica) je omejena tudi z ustavnimi pravicami drugih, v tem primeru s pravico do enakega varstva pravic; - Taka obdelava ne bi bila v nasprotju z namenom zbiranja osebnih podatkov; - Samo dejstvo, da je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek neposredno na zavarovalnico, daje podlago, za zaključek, da je privolil v posredovanje in obdelavo osebnih podatkov znotraj subjektov, ki so glede obravnavanja utemeljenosti zahtevka v neki razumni povezavi. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Z vidika predpisov o varstvu osebnih podatkov je dopustno, da zavarovalnica zavarovancu, ki ima pri zavarovalnici zavarovano odgovornost, posreduje: - celotno vsebino odškodninskega zahtevka, ki ga zavarovalnici predloži oškodovanec in - podatek o višini priznane in izplačane odškodnine (zavarovalnine). Zavarovalnica, z vidika predpisov o varstvu osebnih podatkov, zgornjih podatkov ni dolžna posredovati zavarovancu. O b r a z l o ž i t e v:
- Iz drugega odstavka
- člena Ustave RS in prvega odstavka
- člena ZVOP-1 (ta se nanaša na zasebni sektor) izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo (npr. posredujejo, razkrivajo, zbirajo, uporabljajo), če tako določa zakon. Ena izmed takih zakonskih podlag je tudi privolitev posameznika, ki jo določa že omenjen prvi odstavek
- člena ZVOP-
- Ker v konkretnem primeru izhajamo iz domneve, da zavarovalnica in zavarovanec s privolitvijo oškodovanca ne razpolagata, je potrebno ugotoviti, ali je obdelava osebnih podatkov dopustna na podlagi drugih določb ZVOP-1 ali področnih zakonov. Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da izrecne zakonske podlage npr. določba v smislu »zavarovalnica po prejemu odškodninskega zahtevka zavarovancu posreduje podatke iz odškodninskega zahtevka in podatek o višini izplačane odškodnine« ne obstaja. Tako tudi določba
- točke drugega odstavka
- člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar) v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj se nanaša na fazo morebitnega spora pred sodiščem. V nadaljevanju je podana utemeljitev dopustnosti seznanitve, ki izvira iz zakonskega razmerja med zavarovancem in oškodovancem.
- V konkretnem primeru je potrebno ločiti več pravnih položajev oziroma pravnih razmerij: - Prvi pravni položaj je vzpostavljen s sklenitvijo zavarovalne pogodbe za zavarovanje odgovornosti, in sicer med zavarovancem in zavarovalnico – lahko ga imenujemo zavarovalno ali pogodbeno razmerje; - Drugi pravni položaj je vzpostavljen ob škodnem dogodku, in sicer med oškodovancem in zavarovancem (povzročiteljem škode) – gre za temeljno odškodninsko razmerje, ki ga od trenutka vložitve zahtevka pri zavarovalnici lahko imenujemo tudi tiho (latentno) poplačilno razmerje; - Tretji pravni položaj je vzpostavljen z vložitvijo odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici (actio directa), in sicer med oškodovancem in zavarovalnico – lahko ga imenujemo odprto poplačilno razmerje. Če oškodovanec želi, da bo škoda povrnjena, mora prvič, zahtevati povračilo z vložitvijo odškodninskega zahtevka (zahteva se njegovo aktivno ravnanje) in drugič, izkazati obstoj predpostavk odškodninske obveznosti (razen odgovornosti). Če tožnika v skladu z razpravnim načelom v pravdi bremeni navajanje pravno relevantnih dejstev in predlaganje dokazov, s katerimi se zatrjevana dejstva dokazujejo, potem oškodovanec kot potencialni tožnik tudi v predpravdnem oziroma izvenpravdnem postopku nosi breme, da na enak način substancirano uveljavlja odškodninski zahtevek od zavarovanca ali zavarovalnice. Oškodovanec v skladu s prvim odstavkom
- člena Obligacijskega zakonika (OZ) sicer prosto izbira, od koga bo zahteval oziroma pri komu bo uveljavljal odškodninski zahtevek. Vendar v primeru uveljavitve actio directa nasproti zavarovalnici to še ne pomeni, da odškodninsko razmerje med zavarovancem in oškodovancem ne obstaja ali preneha. To razmerje je temeljno razmerje in obstaja vse do popolnega poplačila škode. Primarni nosilec obveznosti povrnitve škode je odgovorna oseba – zavarovanec. Obveznost zavarovalnice je le izvedena iz naslova zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica torej ni nosilec odškodninske obveznosti (kot vrste obligacije ex lege), saj ni povzročitelj škode oziroma vzrok škode ni na njeni strani, pač pa je zavarovalnica le prevzemnik finančnega bremena na temelju zavarovalne pogodbe (obligacija ex contractu) – prim.
- člen in
- člen OZ. Povedano drugače, zahteva po povračilu škode, ki je naslovljena neposredno na zavarovalnico, za zavarovanca pomeni finančno razbremenitev ne pa razbremenitev siceršnje odškodninske obveznosti po prvem odstavku
- člena OZ (npr. odgovornost kot predpostavka odškodninske obveznosti je neprenosljiva, torej je neprenosljiva tudi odškodninska obveznost kot celota). Nenazadnje to izhaja tudi iz definicije zavarovalne pogodbe po
- členu OZ. Odškodninska obveznost preneha šele v trenutku izpolnitve obveznosti, tj. popolnega povračila škode, pri čemer ni pomembno ali obveznost izpolni zavarovanec sam ali zavarovalnica. Tudi prvi odstavek
- člena OZ določa, da zavarovalnica odgovarja za škodo le, če oškodovanec zahteva odškodnino. Oškodovanec je tisti, ki po svoji volji ustvari odprto poplačilno razmerje, s tem pa v ničemer ne vpliva na obstoj temeljnega odškodninskega oziroma tihega poplačilnega razmerja. Oškodovanec lahko odškodninski zahtevek naslovi na zavarovalnico ali povzročitelja (s tehničnega vidika lahko tudi na oba), vendar dejstvo, da oškodovanec odškodninski zahtevek naslovi neposredno na zavarovalnico v ničemer ne vpliva na zgornje stališče. Neposredno uveljavljanje odškodninskega zahtevka je zgolj možnost (alternativa), ki jo je OZ predvidel v interesu oškodovancev. Oškodovanec prosto odloča, ali bo zahtevek uveljavljal tudi od povzročitelja (zavarovanca), zlasti v primerih, ko za obstoj zavarovanja ne ve ali ne ve, pri kateri zavarovalnici je sklenjeno. Zavarovanec bi se v primeru, če bi se oškodovanec odločil vložiti svoj zahtevek pri zavarovancu ali hkrati pri zavarovancu in zavarovalnici, zakonito seznanil z vsebino zahtevka. Če pa oškodovanec svoj zahtevek vloži neposredno pri zavarovalnici, s tem dejanjem ne more izključiti aktivne vloge zavarovanca v odškodninskem razmerju. To seveda ne pomeni, da je oškodovanec zavezan zahtevek vložiti tudi pri zavarovancu, ampak pomeni, da je zavarovanec upravičen seznanitve z zahtevkom. Pri tem ni pomembno, na kakšen način se bo z zahtevkom seznanil. V prvi vrsti je logično, da ga lahko pridobi od zavarovalnice, ki z njim razpolaga. Možno je celo, da se zavarovanec seznani z zahtevkom tudi v okviru postopka alternativnega reševanja spora ali v okviru pravde na sodišču. Ne gre pozabiti tudi na dejstvo, da bo zavarovanec kljub izplačani odškodnini s strani zavarovalnice, potencialno lahko odgovarjal za del, ki presega zavarovalno vsoto. Zgornja izvajanja vodijo v zaključek, da je zavarovanec na podlagi vzpostavljenega zakonskega pravnega razmerja med njim in oškodovancem upravičen do seznanitve z vsebino oškodovančevega odškodninskega zahtevka. To velja od trenutka vložitve zahtevka dalje, saj oškodovanec s tem dejanjem izrazi voljo po pridobitvi odškodnine ter ustvari tiho in odprto poplačilno razmerje. Pri tem pa ni pomembno, kakšna je pot seznanitve, kar pomeni, da lahko zavarovanec osebne podatke pridobi neposredno od subjekta, na katerega se nanašajo - oškodovanca, ali posredno prek drugega upravljavca, ki jih je pridobil zakonito - zavarovalnice. Lahko uvedemo splošno pravilo, da če uporabnik določene osebne podatke lahko zbira in nadalje obdeluje, potem je dopustno, da jih pridobi od katerega koli upravljavca, ki z njimi razpolaga. Povedano drugače, ni nujno, da upravičeni uporabnik osebne podatke pridobi le od subjekta, od katerega izvirajo, ali le od subjekta, ki je določen v zakonu. To ne bi veljalo le v primeru, če bi zakon izrecno omejil krog upravičenih upravljavcev, česar pa v konkretnem primeru ni storil. Pomembno je, da je podana identiteta med podatki, ki jih uporabnik prejme posredno od tretjih oseb in podatki, do katerih je upravičen na neki pravni podlagi. V konkretnem primeru to ni problematično, saj naj bi šlo za posredovanje reprodukcije dokumentov, ki jih od oškodovanca pridobi zavarovalnica.
- Podatek o višini priznane in izplačane odškodnine oziroma zavarovalnine sicer ni del odškodninskega zahtevka, vendar je ta podatek potrebno šteti za integralni del temeljnega odškodninskega razmerja med oškodovancem in zavarovancem. Zato velja smiselno sklicevanje na
- točko zgoraj.
- Glede na to, da izrecna zakonska podlaga za posredovanje obravnavanih osebnih podatkov ni podana – izrecna v smislu določbe, da »je zavarovalnica dolžna zavarovancu posredovati vsebino odškodninskega zahtevka oškodovanca«, tudi ni podana obveznost posredovanja obravnavanih osebnih podatkov. Zato morebitna zavrnitev posredovanja s strani zavarovalnice ne pomeni kršitve
- člena ZVOP-
- To praktično pomeni, da Informacijski pooblaščenec ne bi bil pristojen za inšpekcijski ali prekrškovni nadzor v primeru zavrnitve posredovanja. To stališče ne vpliva na morebitne pravice in obveznosti, ki jih imajo udeleženi subjekti izven področja varstva osebnih podatkov, tj. na podlagi drugih predpisov ali pogodbe.
- V zvezi z vašo utemeljitvijo upravičenosti obdelave osebnih podatkov Pooblaščenec še pojasnjuje: - da zgolj iz dejstva, da je podan premoženjski interes zavarovanca, ni mogoče izpeljati podlage za obdelavo osebnih podatkov. To pomeni, da če je podan še tako velik, upravičen in legitimen interes uporabnika nasproti upravljavcu, uporabnik ne more pridobiti in nadalje obdelovati osebnih podatkov, če ni podane pravne podlage v zakonu ali privolitvi; - da se sedma točka
- člena ZVOP-1 nanaša le na situacije, ko upravljavec z osebnimi podatki že zakonito razpolaga (torej na neki drugi pravni podlagi), in jih za potrebe uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku uporabi, npr. toženec kot izvajalec zdravstvenih storitev tožbi priloži kopijo zdravstvene dokumentacije tožnika v dokaz svojih navedb; - da dejstva, da je oškodovanec neposredno na zavarovalnico vložil odškodninski zahtevek, ne pomeni, da je podal privolitev za posredovanje osebnih podatkov zavarovancu. Privolitev nikoli ne more biti domnevna, pač pa le izrecna, osebna in določna; - da v konkretnem primeru ni potrebno sklicevanje na ustavno pravico do enakega varstva pravic. Prav tako ni potrebno tehtanje med pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do enakega varstva pravic.
- S tem mnenjem Informacijski pooblaščenec obrazloženo odstopa od dosedanje prakse, ki izhaja iz mnenj št. 0712-122/2009/2, z dne
- 2009 in št. 0712-226/2008/3, z dne
- 2008, po katerih posredovanje obravnavanih osebnih podatkov zavarovancu ni bilo dopustno. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026