Pravice delodajalca pri nadzoru službenih telefonov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.10.2012 Številka: 0712-1/2011/2798 Kategorije:Delovna razmerja, Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Delovna razmerja, Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 13.10.2011 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem prosite za pojasnilo glede telefonskih klicev z in na službeni telefon. Zanima vas, kakšne so pravice delodajalca glede dohodnih klicev (ali jih lahko preverja) in kakšne glede odhodnih klicev (ali se lahko mogoče dogovori kakšen limit glede privatnih klicev zaposlenega)? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da zakon delodajalcu ne daje neposredne pravne podlage za pridobivanje izpiskov klicanih ali klicočih številk, lahko pa delodajalec po mnenju Pooblaščenca za namene kontrole obračuna storitev pridobi višjo stopnjo razčlenjenega računa, vendar le v primeru, ko so bili uporabniki službenih telefonov predhodno seznanjeni s pravili uporabe službenega telefona in so se po prekoračitvi limita do katerega stroške telefonskih klicev krije delodajalec, odločili da presežka ne bodo plačali sami, ampak bodo dokazovali, da so bili klici v povečanem obsegu potrebni za opravljanje delovnih nalog – torej v korist delodajalcu. Po izrecni določbi sedmega odstavka
- člena ZEKom izda operater razčlenjeni račun višje stopnje s takšno stopnjo členitve klicanih in klicočih oseb, pri kateri ni mogoče razpoznati njihove identitete, tako da izpusti oziroma izbriše zadnja tri mesta telefonskih številk. Celotno telefonsko številko klicane in klicoče osebe sme operater razkriti le na izrecno zahtevo naročnika, ki ji ta priloži pisno soglasje te osebe. Identitete klicanih in klicočih oseb operaterju ni potrebno prikriti v primerih razčlenjenega računa za klice med telefonskimi številkami istega naročnika. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-. Ta v
- odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika,
- odstavek istega člena pa nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tisti osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
- členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju navaja
- člen ZVOP-
- Po določbi prvega odstavka
- člena ZVOP-1 se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V primeru izpisa klicanih in klicočih telefonskih številk, ki se nanašajo na določeno službeno telefonsko številko, gre nedvomno za obdelavo osebnih podatkov zaposlenih, poleg tega pa pridobivanje izpisa klicanih in klicočih telefonskih številk pomeni tudi obdelavo podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju. Takšni podatki zato v skladu z Ustavo Republike Slovenije uživajo dvojno varstvo, in sicer varstvo tajnosti pisem in drugih občil po
- členu Ustave Republike Slovenije in tudi varstvo osebnih podatkov po
- členu Ustave RS. V skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejetim na občni seji dne
- in
- 1996, so podatki o klicanih telefonskih številkah, času klicev, dolžini pogovorov ipd. izenačeni s podatki, ki se nanašajo na vsebino poštne pošiljke in kot taki sodijo v področje komunikacijske zasebnosti. Varstvo tajnosti pisem in drugih občil oz. varstvo takoimenovane komunikacijske zasebnosti zagotavlja
- člen Ustave RS, kjer je v
- odstavku določeno, da je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil. V
- odstavku tega člena pa je določeno, da samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Iz zgoraj navedenega ter iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) izhaja, da so podatki o klicanih in klicočih telefonskih številkah, datumu in dolžini telefonskih klicev »sestavni element telefonskih komunikacij« in kot taki sodijo pod
- člen EKČP. ESČP je v zvezi s tem ugotovilo, da pomeni zbiranje in hranjenje osebnih podatkov, ki se nanašajo na telefon posameznika, njegovo elektronsko pošto in uporabo interneta brez njegove vednosti, poseganje v posameznikovo pravico do zasebnega življenja ter dopisovanja. Takšno stališče je ESČP zavzelo v sodbah: Halford v. Združeno kraljestvo (
- 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (
- 2007, Appl. No. 62617/00). Pooblaščenec pa ne glede na zgoraj navedeno opozarja, da je delodajalec kot naročnik telefona na podlagi
- člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07-UPB1 in 110/09; v nadaljevanju ZEKom) vendarle upravičen do pridobitve t.i. razčlenjenega računa, do katerega ima kot imetnik telefonske številke tudi edini pravico. Po določbah
- odstavka
- člena ZEKom mora biti vsem naročnikom javno dostopnih telefonskih storitev na razpolago takšna stopnja razčlenitve računa, ki jim omogoči preverjanje in nadzor uporabe in zaračunanega zneska. Ta razčlenitev pa ne sme obsegati klicev na brezplačne telefonske številke, vključno s številkami za klice v sili. Iz določb
- člena ZEKom izhaja, da lahko delodajalec za namene kontrole obračuna storitev od operaterja vsak mesec za vsako svojo telefonsko številko pridobi osnovno stopnjo razčlenitve računa, iz katerega bo za vsako telefonsko številko razvidni podatki, ki jih določa
- odstavek
- člena ZEKom. Iz takšne osnovne stopnje razčlenitve računa bo tako za posamezno telefonsko številko razvidno število klicev, trajanje teh klicev, število obračunskih enot ter znesek, ki bo razviden ločeno za: notranje klice, mednarodne klice, klice v mobilna javna komunikacijska omrežja, klice premijskih storitev ter za prenos podatkov. Za pridobivanje takšne členitve računa delodajalec ne potrebuje osebne privolitve uporabnika službenega telefona, niti mu ni potrebno za pridobitev takšnega računa uporabnikov vnaprej obveščati, saj je pridobivanje takšnih računov določeno v zakonu. Po mnenju Pooblaščenca bo takšna osnovna stopnja razčlenitve računa v večini primerov delodajalcu dala dovolj podatkov za presojo upravičene uporabe službenega telefona s strani posameznega uporabnika, po drugi strani pa bo tudi v zadostni meri zavarovana posameznikov zasebnost, saj delodajalec na podlagi takšne razčlenitve računa ne bo mogel ugotoviti, s katerimi tel. številkami je komuniciral posamezni uporabnik. Glede na to, da zakon delodajalcu ne daje neposredne pravne podlage za pridobivanje izpiskov klicanih ali klicočih številk, pa lahko delodajalec po mnenju Pooblaščenca za namene kontrole obračuna storitev pridobi višjo stopnjo razčlenjenega računa le v primeru, ko so bili uporabniki službenih telefonov predhodno seznanjeni z mesečnim zneskom, ki ga ne smejo preseči oziroma so bila pravila uporabe službenega telefona predhodno jasno določena. Pooblaščenec meni, da tudi v primeru, ko so pravila uporabe službenega telefona jasno določena, mora delodajalec zaradi varstva zasebnosti, v primeru prekoračitve določenega zneska, zaposlenemu dati možnost, da se odloči o tem, ali bo delodajalcu plačal prekoračeni znesek, ali pa bo delodajalcu za namene ugotavljanja upravičenosti prekoračitve določenega zneska dovolil pridobiti in uporabiti višjo stopnjo razčlenjenega računa. Pooblaščenec še dodaja, da po izrecni določbi sedmega odstavka
- člena ZEKom izda operater razčlenjeni račun višje stopnje s takšno stopnjo členitve klicanih in klicočih oseb, pri kateri ni mogoče razpoznati njihove identitete, tako da izpusti oziroma izbriše zadnja tri mesta telefonskih številk. Celotno telefonsko številko klicane in klicoče osebe sme operater razkriti le na izrecno zahtevo naročnika, ki ji ta priloži pisno soglasje te osebe. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026