Pravilnik osnovne šole glede OP + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.01.2010 Številka: 0712-595/2009/2 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
- 2009 prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje v zvezi z osebnimi podatki. Želite, da skladno z našimi pristojnostmi odgovorimo na nekatera vprašanja, ki so se vam kot staršu in članu sveta staršev porodila v postopku sprejemanja Pravil šolskega reda (v nadaljevanju: Pravila). V nadaljevanju na kratko povzemamo vaša vprašanja, vendar zgolj v delu, v katerem vam bomo lahko skladno z našimi pristojnostmi lahko odgovorili.
- Ali je sporno določilo Pravil, da razrednik določi dva učenca, ki nosita dnevnik oddelčne skupine (glede na obveznost zagotavljanja ustreznega zavarovanja osebnih podatkov)?
- Ali je sporno poglavje Pravil o dežurstvih, ki nalaga dežurnim učencem izdajo dovolilnic za vstop (navajate, da to od njih zahteva preverjanje identitete tretjih oseb in s tem obdelavo njihovih osebnih podatkov – ime, priimek, ostale podatke in namen vstopa v šolske prostore)?
- Ali sme šola staršem v Pravilih odrediti prijavo poškodbe otrokove lastnine v šoli policiji?
- Ali sme šola od otrok pridobivati podatke o tem, ali imajo doma računalnik ali ne? Pojasnjujete namreč, da imajo otroci brez možnosti domače uporabe računalnika prednost uporabe knjižničnega, vendar vas skrbi morebitna stigmatizacija na osnovi gmotnega položaja otrokove družine.
- Zahtevali ste vpogled v dele zapisnikov roditeljskih sestankov (morebitne sezname staršev z njihovimi podpisi), ki se nanašajo na mnenja in pripombe v zvezi s sprejemanjem Pravil, da bi lahko kot član ožje skupine za pripravo pravili in podali svetu staršev dokončno usklajeno mnenje. Vpogled so vam zavrnili, vas pa zanima, ali so člani ožje skupine sveta staršev, imenovani za pripravo Pravil, upravičeni do vpogleda v dele zapisnikov roditeljskih sestankov drugih oddelčnih skupnosti. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
- Ali je z vidika zavarovanja osebnih podatkov primerno, da učenci prenašajo dnevnik? Za prenos dnevnika in redovalnice iz razreda v razred in v zbornico so po izrecni določbi Pravilnika odgovorni učitelji.
- Ali je sporno poglavje Pravil o dežurstvih, ki nalaga dežurnim učencem izdajo dovolilnic za vstop? Pooblaščenec meni, da gre za evidenco vstopov v šolo, ki v opisanem primeru nastaja s strani dežurnih učencev. Kolikor je določena tudi obveznost predaje evidence po zaključenem dežurstvu (npr. pomočniku ravnatelja, tajnici šole), kraj in rok hrambe evidence vstopov, je zgolj beleženje osebnih imen obiskovalcev s strani dežurnih učencev, po mnenju Pooblaščenca dopustno.
- Ali sme šola staršem v Pravilih odrediti prijavo kraje ali poškodbe otrokove lastnine v šoli policiji? To področje torej ne sodi v pristojnost Pooblaščenca. Obveznost prijave kraje ali poškodbe lastne stvari v zakonodaji po vedenju Pooblaščenca ni opredeljena. V presoji staršev je torej, ali bodo to storili ali ne, določilo kot ga opisujete pa Pooblaščenec bolj razume v smislu deklariranja neodgovornosti šole za krajo ali poškodbe stvari, ki jih otroci prinašajo k pouku in izvenšolskim dejavnostim.
- Ali sme šola od otrok pridobivati podatke o tem, ali imajo doma računalnik ali ne? Pooblaščenec meni, da je edini način za dopustnost takšne obdelave osebnih podatkov preko podanega soglasja staršev, ki pa morajo biti ob zaprosilu za soglasje seznanjeni tudi z namenom obdelave takšnih osebnih podatkov.
- Ali lahko predstavniki sveta staršev vpogledajo v dele zapisnikov roditeljskih sestankov drugih oddelčnih skupnosti? Menimo, da zakonske podlage za to, da se kot član sveta staršev seznanite z osebnimi podatki drugih otrok (razen z lastnimi in osebnimi podatki vašega otroka) ni. Možnost pridobitve zapisnikov (brez varovanih osebnih podatkov) pa se kaže v določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. O b r a z l o ž i t e v:
- Ali je z vidika zavarovanja osebnih podatkov primerno, da učenci prenašajo dnevnik?
- člen Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju ZOsn) vsebuje določbo o varstvu osebnih podatkov, določa namreč, da »osnovna šola zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke, vsebovane v zbirkah podatkov, ki jih vodi v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni drugače določeno.«
- odstavek
- člena ZOsn našteva vrste zbirk osebnih podatkov, ki jih vodi šola kot upravljavec osebnih podatkov. V
- točki je določena »zbirka podatkov o učencih, vpisanih v osnovno šolo, in njihovih starših«, kamor sodi tudi t.i. dnevnik dela. Na podlagi
- člena ZOsn sprejet Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja v
- členu opredeljuje način hranjenja zbirk osebnih podatkov in določa: »Dokumentacija z zbirkami osebnih podatkov v papirni obliki se hrani tako, da je razvrščena pregledno in po posameznih vsebinskih sklopih. Shranjena mora biti tako, da do nje nimajo dostopa nepooblaščene osebe. Dokumentacija z zbirkami osebnih podatkov se v šoli hrani v zbornici, tajništvu, kabinetih ali drugem prostoru. Način in mesto hrambe se podrobneje določi v notranjem aktu šole. Dokumentacija z zbirkami osebnih podatkov se ne sme odnašati iz šolskih prostorov. Za nadzor je odgovoren ravnatelj.« Tretji odstavek
- člena Pravilnika izrecno določa, da so za varnost prenosa dnevnika in redovalnice iz razreda v razred in v zbornico odgovorni učitelji. Podrobnejši način ravnanja z redovalnico določi ravnatelj v notranjem aktu šole. Učenci pa ne smejo fizično razpolagati z redovalnico. Čeprav Pravilnik izrecno ne določa, da učenci ne smejo fizično razpolagati z dnevnikom, pa je iz zgornjega besedila po mnenju Pooblaščenca razbrati prav to pravilo. Nenazadnje je določbo potrebno tolmačiti v duhu in upoštevaje ZVOP-1, predvsem njegovega
- člena, ki ureja obvezno zagotavljanje zavarovanja osebnih podatkov. Ta člen določa:
(1)Zavarovanje osebnih podatkov obsega organizacijske, tehnične in logično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava teh podatkov tako, da se:
- varujejo prostori, oprema in sistemsko programska oprema, vključno z vhodno-izhodnimi enotami;
- varuje aplikativna programska oprema, s katero se obdelujejo osebni podatki;
- preprečuje nepooblaščen dostop do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in omrežjih;
- zagotavlja učinkovit način blokiranja, uničenja, izbrisa ali anonimiziranja osebnih podatkov;
- omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki vneseni v zbirko osebnih podatkov, uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov. …
(3)Postopki in ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov morajo biti ustrezni glede na tveganje, ki ga predstavlja obdelava in narava določenih osebnih podatkov, ki se obdelujejo.
(4)Funkcionarji, zaposleni in drugi posamezniki, ki opravljajo dela ali naloge pri osebah, ki obdelujejo osebne podatke, so dolžni varovati tajnost osebnih podatkov, s katerimi se seznanijo pri opravljanju njihovih funkcij, del in nalog. Dolžnost varovanja tajnosti osebnih podatkov jih obvezuje tudi po prenehanju funkcije, zaposlitve, opravljanja del ali nalog ali opravljanja storitev pogodbene obdelave. Kljub temu, da za obdelavo osebnih podatkov ni nikjer izrecno predpisan pogoj popolne poslovne sposobnosti, Pooblaščenec meni, da ne moremo razumno predpostavljati takšne ravni zrelosti in odgovornosti osnovnošolskih otrok, da bi se ti zavedali posledic nepooblaščene obdelave osebnih podatkov, od njih pa tudi ni moč pričakovati, da bodo varovali tajnost osebnih podatkov. Prav tako je izključena kakršnakoli odgovornost otrok, mlajših od petnajst let, za nepooblaščeno obdelavo osebnih podatkov. Po mnenju Pooblaščenca bi moralo vodstvo šole sprejeti takšne ukrepe, ki bi preprečevali nepooblaščeno obdelavo osebnih podatkov in omogočali kasnejše ugotavljanje sporne obdelave osebnih podatkov (t.i. sledljivost).
- člen ZVOP-1 namreč vsebuje določbe izrazito preventivne narave, saj naj bi z vestnim upoštevanjem ustreznega zavarovanja osebnih podatkov preprečili zlorabe osebnih podatkov. V zvezi s tem vprašanjem, na podlagi izrecne določbe Pravilnika in splošne obveznosti upravljavcev osebnih podatkov iz ZVOP-1, Pooblaščenec zaključuje, da prenos obveznosti za varovanje in prenašanje dnevnika z učiteljev na učence ni ne primeren ne v skladu z zakonodajo.
- Ali je sporno poglavje Pravil o dežurstvih, ki nalaga dežurnim učencem izdajo dovolilnic za vstop? Pooblaščenec meni, da v tem primeru nastaja (se vodi) evidenca vstopov v šolo, podatke vanjo pa vnašajo dežurni učenci. Dežurni učenec najverjetneje zapiše le podatke, ki mu jih obiskovalec pove, ne da bi dejansko preverjal njihovo točnost oziroma resničnost. Po mnenju Pooblaščenca tu ne gre za upravno preverjanje identitete. Dežurni učenec pa ne more biti odgovoren za kakršnakoli dejanja, ki so nastala kot posledica lažne predstavitve obiskovalca. Tako Pooblaščenec meni, da je, kolikor je določena tudi obveznost predaje evidence po zaključenem dežurstvu (npr. pomočniku ravnatelja, tajnici šole), kraj in rok hrambe evidence vstopov, zgolj beleženje osebnih imen obiskovalcev s strani dežurnih učencev, dopustno.
- Ali sme šola staršem v Pravilih odrediti prijavo kraje ali poškodbe otrokove lastnine v šoli policiji? V opisani situaciji ne gre za obdelavo osebnih podatkov otroka staršev, ki bi morali dejanje naznaniti policiji, temveč za podajo kazenske ovadbe zoper drugega otroka oziroma neznanega storilca. Po mnenju Pooblaščenca šola z opisanimi pravili ne posega v prostovoljno in svobodno podajanje soglasja staršev za obdelavo (lastnih ali trokovih) osebnih podatkov. Takšna določba Pravil zatorej ni v nasprotju z zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov, temveč gre bolj za vprašanje poseganja v avtonomijo odločanja na splošno. To avtonomijo sicer lahko deloma omeji zakonodaja s področja pregona kaznivih dejanj, vendar pa v slovenskem pravnem redu ne velja splošna naznanitvena dolžnost. Kazenski zakonik določa, da se za opustitev podaje ovadbe kaznivega dejanja ali storilca kaznuje le tisti, ki ve za storilca kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana kazen najmanj petnajstih let zapora ali dosmrtnega zapora, ali kdor samo ve, da je bilo tako dejanje storjeno, pa tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe odvisno, da se storilec ali dejanje pravočasno odkrije. Ovadbo morajo podati tudi vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili, in sicer za kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni ali če kako drugače zvedo zanje. Zakonska podlaga, ki bi utemeljevala obveznost prijave kraje ali poškodbe lastnine, v konkretnem primeru po mnenju Pooblaščenca ne obstaja, vendar, kot rečeno, to vprašanje neposredno ne sodi v pristojnost Pooblaščenca. V presoji staršev je torej, ali bodo to storili ali ne, določilo kot ga opisujete pa Pooblaščenec bolj razume v smislu deklariranja neodgovornosti šole za krajo ali poškodbe stvari, ki jih otroci prinašajo k pouku in izvenšolskim dejavnostim.
- Ali sme šola od otrok pridobivati podatke o tem, ali imajo doma računalnik ali ne?
- točka
- člena ZVOP-1 opredeljuje pojem »občutljivi osebni podatki«; to so podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali prekrškovnih evidenc; ter biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Kljub temu, da bi lahko zbrani podatki v konkretnem primeru nakazovali na (šibkejše) socialno oz. premoženjsko stanje otroka in njegove družine, ti podatki ne sodijo v kategorijo občutljivih osebnih podatkov. To bi namreč pomenilo, da bi se lahko ti osebni podatki zbirali le v izjemno omejenih primerih. Glede na dejstvo, da ne gre za občutljive osebne podatke, pa je za zakonitost in dopustnost zbiranja podatka v javnem sektorju (torej tudi šoli) o tem, ali družina ima računalnik ali ne, potrebna zakonska podlaga ali zakonsko določilo, da se lahko podatek zbira na podlagi osebne privolitve. Na podlagi Zakona o osnovni šoli je bil sprejet že omenjeni Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja. Le-ta v
- členu govori o zbiranju osebnih podatkov na podlagi soglasja staršev, in sicer: »Šola na podlagi pisnega soglasja staršev lahko zbira tudi osebne podatke, ki niso vsebovani v zakonu o osnovni šoli, so pa potrebni za uveljavljanje oziroma priznavanje posameznih pravic učencu (pravica do subvencionirane šolske prehrane, pravica do brezplačnih učbenikov, pravica do subvencioniranja šole v naravi, pridobitev različnih statusov v skladu z drugimi predpisi, itd.). Podatki iz dokumentacije, ki jo v ta namen predložijo starši, so zaupne narave. S temi podatki so lahko seznanjeni ravnatelj, razrednik in šolski svetovalni delavec oziroma organi, pristojni za odločanje o posameznih pravicah. Soglasje staršev obsega sestavine, ki jih določa prvi odstavek
- člena tega pravilnika.« Pooblaščenec meni, da se lahko pravico do (prednostne) uporabe šolskega računalnika v knjižnici obravnava analogno pravicama do subvencionirane šolske prehrane in do brezplačnih učbenikov. V tem primeru je jasno, da šola (knjižnica) ne sme zbirati teh podatkov od otrok samih, temveč mora za to pridobiti ustrezno soglasje staršev. Z zbranimi osebnimi podatki mora knjižnica ravnati na način, ustrezen obveznostim upravljavca za zagotavljanje zavarovanja osebnih podatkov (predvsem denimo preprečevanje nepooblaščene seznanitve). Kljub temu, da bodo morda otroci med seboj vedeli, kdo doma nima računalnika oziroma kdo uživa pravico do prednostne uporabe knjižničnega računalnika, še vedno obstaja obveznost šole (knjižnice), da prepreči nepooblaščeno seznanitev z nastalo zbirko osebnih podatkov..
- Ali lahko predstavniki sveta staršev vpogledajo v dele zapisnikov roditeljskih sestankov drugih oddelčnih skupnosti V tem delu vašega vprašanja se prepletata dve področji, za kateri je pristojen Informacijski pooblaščenec; poleg področja varstva osebnih podatkov (glede pridobivanja delov zapisnika, ki vsebujejo osebne podatke, na primer seznam staršev, navedena imena in priimki,…) tudi področje dostopa do informacij javnega značaja (pridobivanje zapisnikov organa – osnovne šole). Svet staršev (z razliko od sveta šole) ni organ osnovne šole, zato ne moremo tolmačiti, da ima podlago za pridobivanje osebnih podatkov kot sestavni del upravljavca, torej da bi črpal pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov preko upravljavca - šole. Zato Pooblaščenec meni, da predstavniki sveta staršev nimajo pravne podlage za pridobivanje tistega dela zapisnikov, ki vsebujejo varovane osebne podatke, razen če gre za vpogled v lastne osebne podatke starša ali njegovega otroka. Ne glede na navedeno pa lahko od šole kot organa zavezanca po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2 in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ) zahtevate dostop do zapisnikov. Pri tem bi šola kot organ morala prekriti osebne podatke, razen tistih, ki se nanašajo na javne uslužbence. Dostop do informacij javnega značaja je poleg varstva osebnih podatkov temeljno področje delovanja Informacijskega pooblaščenca, vendar vam konkretne nasvete oziroma pojasnila v zvezi s tem lahko da Ministrstvo za javno upravo, saj je Pooblaščenec v tem delu drugostopenjski, pritožbeni organ. V upanju, da smo vam zadovoljivo odgovorili na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026