Pravna podlaga za popisovalčevo presojo navedb lastnika nepremičnine pri popisu nepremičnin + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.01.2007 Številka: 0712-482/2006/2 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Spoštovani,prejeli smo vaš zgoraj navedeni dopis. V njem uradu Informacijskega pooblaščenca izražate podporo glede pobude za presojo ustavnosti Zakona o evidentiranju nepremičnin. V nadaljevanju sprašujete, na osnovi česa imajo popisovalci pravico (in očitno dolžnost), da arbitrarno presojajo lastnikove navedbe glede podatkov. Gre za tako imenovan tajni posebni obrazec 7A, sumarnik, s čimer je kršen
- člen ZEN-a, in seveda tudi načelo pravne države, in tako naprej. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je na podlagi
- člena ZInfP, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
- členu Ustave RS. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
- odstavek
- člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov.Ad 1) Informacijski pooblaščenec se vam v uvodu zahvaljuje za spodbudne besede in vam podaja nekaj osnovnih definicij iz ZVOP-1.Osebni podatek je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
- členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-
- Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (geodetska uprava je del javnega sektorja) pa navaja
- člen ZVOP-1: »osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika«. Ad 2) Oseba, ki je hotela postati popisovalec in tako pridobiti ustrezno pooblastilo (izkaznico), se je morala udeležiti posebnega izobraževanja, opraviti test (izpit) in podpisati dogovor ter izjavo o varovanju osebnih podatkov. Dolžnosti in pravice popisovalcev so opredeljene v
- členu ZEN. Popisovalci bodo pri popisu nepremičnin uporabljali naslednje obrazce: • Stavba (obrazec 1A »Stavba« in 1B »Stavba«); • Del stavbe (obrazec 2A »Stanovanje« in 2B »Stanovanje«, obrazec 3A »Nestanovanjski del« in 3B »Nestanovanjski del«); • Lastništvo (obrazec 4A »Lastništvo« in 4B »Lastništvo«); • Stanovalci (obrazec 5 »Stanovalci«); • Sumaričen pregled (obrazec 6 »Sumarnik« in obrazec 7 »Sumarnik«).Popisni obrazci so tipa A in B. Tip A je namenjen stavbam in delom stavb, kjer geodetska uprava podatke o nepremičninah že ima in bodo ti podatki na popisnih obrazcih prednatisnjeni. Tip B pa so obrazci, ki se uporabljajo za nove stavbe ali stavbe, za katere geodetska uprava podatkov nima. Razlika med tipoma A in B je nastala zaradi metodologije popisa nepremičnin in kasnejše obdelave podatkov. Vprašalnike bodo morali izpolnjevati lastniki, lahko pa tudi uporabniki, upravniki ali osebe, ki so ji podatki najbolj znani. Zato bo popisovalec pobral tudi podatke o osebi, ki je podatke posredovala (
- in
- člen ZEN). Obrazca 6 in 7 služita kot pomoč popisovalcem. Obrazec 6 vsebuje podatke o stavbah in delih stavb, za katere ima popisovalec prednatisnjene popisne obrazce. Nanj popisovalec označuje, ali je del stavbe popisal in ali je stanovanje oziroma poslovni prostor ustrezno označen. Na obrazec številka 7 pa popisovalec vpisuje identifikacijske podatke o stavbah in označi opombe. Obrazec številka 7 je torej namenjen za pregled nad stavbami in deli stavb, za katere popisovalec izvaja popis in za katere se je zgodilo naslednje: - udeleženec popisa želi opraviti samopopis in vrniti obrazce sam na popisni center po pošti ali osebno (označi polje »samopopis« in vpiše datum predaje popisnih obrazcev), - za stavbo oziroma del stavbe popisovalec ob drugem obisku ni našel nikogar (označi polje »obvestilo«, če pusti obvestilo o ponovnem obisku in datum drugega obiska), - stavba oziroma del stavbe dobi status brisano (označi polje »brisano«, če stavba ne obstaja), - stavba oziroma del stavbe dobi status dodano (označi polje »dodano«, če gre za novo stavbo ali del stavbe), - drugo (polje »drugo« označi, če za stavbo oziroma del stavbe uporabi isto identifikacijo za isto stavbo oziroma del stavbe: če še na primer spremeni vrsta rabe ali če je staro stavbo nadomestila novogradnja).Popisni obrazci so del metodologije popisa nepremičnin, ki jo je pripravila geodetska uprava (
- člen ZEN, ki govori o pripravi, organizaciji in izvedbi razgrnitve in obdelave podatkov). Omenjena obrazca ne vsebujeta osebnih podatkov in z vidika varstva osebnih podatkov nista sporna, če popisovalec seveda vpisuje zgolj to, kar omogoča obrazec in je namen popisa, torej ne kakšnih osebnih podatkov, ki niso vezani na popis nepremičninPooblaščenec v zaključku poudarja, da je namen ZVOP-1 v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (
- člen ZVOP-1), pri čemer ZVOP-1 v
- členu določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Zbiranje podatkov z ogledom nepremičnin s strani geodetske uprave, v primerih, ki jih taksativno določata ZEN in Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 50/06), tako ni v nasprotju z ZVOP-1, saj obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določata posebna zakona. Z vidika zakonodaje je torej vse legitimno. Pooblaščenec pa je tudi že vložil ustavno zahtevo zaradi kršitve načela sorazmernosti (morebitnega prekomernega zbiranja podatkov, javnosti zbirk osebnih podatkov in povezovanja različnih zbirk osebnih podatkov), nejasnega namena zbiranja in posledično pretiranega posega v zasebnost posameznikov.S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026