Pravna podlaga za zbiranje podatkov o nepremičninah s strani GURS-a - IPRS

Pravna podlaga za zbiranje podatkov o nepremičninah s strani GURS-a + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.02.2007 Številka: 0712-127/2007/2 Kategorije:GURS, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, GURS Spoštovani,prejeli smo vaš zgoraj navedeni dopis, v katerem navajate, da ste ista vprašanja že zastavili GURS-u, vendar z njihovimi odgovori niste zadovoljni. Sprašujete naslednje:
3. ali je GURS varnostno preveril popisovalce, saj ti ljudje običajno vstopajo v stanovanja, kamor jih povabijo prebivalci sami, misleč, da gre za zaupanja vredne ljudi, ki so predstavniki javnega organa. GURS vam je odgovorila, da so popisovalci zgolj podpisali izjavo, da niso kaznovani. Po vašem mnenju je to premalo, saj bi moral GURS zahtevati najmanj potrdilo o nekaznovanosti, ki ga izdaja Ministrstvo za pravosodje.
4. ali ima GURS pravico, da z vprašalnikom zbira podatke o menjavi oken in inštalacij v stanovanjskih stavbah. GURS se je v odgovoru sklicevala na
5. člen Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Menite, da omenjeni zakon ne predstavlja ustrezne pravne podlage, da GURS ne izvaja Zakona o evidentiranju nepremičnin kot je napisan ter da sta oba omenjena zakona morda neusklajena. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
6. točke prvega odstavka
7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je na podlagi
9. člena ZInfP, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
10. členu Ustave RS. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
11. odstavek
12. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov.Ad 1) Podatki o samih nepremičninah sicer ne posegajo v zasebnost, drugačna pa je situacija, kadar so združeni z določeno ali določljivo fizično osebo. Podatki, ki se zbirajo s popisom nepremičnin, sodijo med osebne podatke, saj skupaj z imenom, priimkom, naslovom in letnico rojstva lastnika nepremičnine kažejo premoženjsko stanje določene ali določljive fizične osebe. Zato vam v uvodu podajamo nekaj osnovnih definicij iz ZVOP-1.Osebni podatek je v skladu s
13. točko
14. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
15. točko
16. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo opredeljeno v
17. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
18. členu ZVOP-
19. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (geodetska uprava je del javnega sektorja) pa navaja
20. člen ZVOP-1: »osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika«. Ad 2) Konkretnega odgovora na
21. vprašanje vam Informacijski pooblaščenec ne more podati, ker to ni v njegovi pristojnosti. Popisovalce je izbirala GURS glede na določene kriterije, vsi popisovalci pa so morali opraviti tudi izobraževanje. V
22. točki
23. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/06, v nadaljevanju ZEN) je določeno, da so popisovalci lahko delavci geodetske uprave, zaposleni v javni upravi ali druge osebe, ki z geodetsko upravo sklenejo obligacijsko pogodbo o delu, ter izvajalci razgrnitve, izbrani po postopkih oddaje javnih naročil. V
24. in
25. točki
26. člena ZEN je določeno, da imajo popisovalci za izvedbo razgrnitve pravico dostopa do stavb in delov stavbe ter pravico vstopa v skupne dele stavbe. Popisovalci morajo imeti za svoje delo pri izvedbi razgrnitve pisno pooblastilo, ki ga izda predstojnik geodetske uprave. Pri opravljanju nalog morajo to pooblastilo brez predhodne zahteve pokazati lastnikom ali uporabnikom stavbe ali delov stavb, upravnikom stavb ali drugim osebam, s katerimi zaradi razgrnitve vzpostavijo stik. Glede na navedeno, prebivalci niso dolžni povabiti popisovalca v svoje stanovanje. Vsi, ki to storijo, so se za takšno dejanje odločili sami in po lastni presoji, da je moč določenemu popisovalcu zaupati. Skladno s
27. točko istega člena so popisovalci dolžni podatke, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika, varovati kot uradno tajnost. Če bo popisovalec razkril ali posredoval nepooblaščenim osebam osebne podatke, ki jih je pridobil v času popisa nepremičnin, potem je prekršil
28. člen ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Skladno s
29. točko
30. člena ZVOP-1 se posamezniku za nezakonito obdelavo osebnih podatkov izreče globa od 50.000 do 200.000 tolarjev. Nadzorni in prekrškovni organ na področju varstva osebnih podatkov pa je Informacijski pooblaščenec.Ad 3) Podatki o nepremičninah, ki se evidentirajo v registru nepremičnin, so določeni v
31. odstavku
32. člena ZEN:
33. identifikacijska številka nepremičnine;
34. lastnik nepremičnine;
35. uporabnik nepremičnine;
36. najemnik nepremičnine;
37. upravljavec nepremičnine;
38. lega in oblika nepremičnine;
39. površina nepremičnine;
40. dejanska raba nepremičnine;
41. boniteta zemljišča;
42. številka stanovanja ali poslovnega prostora;
43. drugi podatki o nepremičninah, pridobljeni z vprašalnikom iz
44. člena tega zakona, in podatki, ki jih določa drug predpis.Vsebino popisnih obrazcev določa
45. odstavek
46. člena ZEN, posebej za stanovanjske in za nestanovanjske stavbe. Z vprašalnikom se za stanovanjske stavbe zberejo naslednji podatki: lastnik, najemnik, upravnik, številka etaže, številka nadstropja, leto zgraditve, vrsta ogrevanja, priključki za vodovod, kanalizacijo, elektriko, plin, telefon, kabelsko omrežje, ali druga omrežja, dvigalo, številka stanovanja, vrsta najema, naslov dela stavbe, število sob, kuhinja, kopalnica, stranišče, vrsta garaže, vrsta stanovanja, počitniška raba stanovanja, obstoj klima naprav, vrsta stavbe, neto tlorisna površina, uporabna površina, površina po namenu, dejanska raba, lega v stavbi, številka pritlične etaže, število etaž, material nosilne konstrukcije, število sob izključno za opravljanje dejavnosti, upravljavec državnega ali lokalnega premoženja. Poleg ZEN določa, skladno z
47. točko
48. odstavka
49. člena ZEN, zbiranje podatkov v okviru popisa nepremičnin tudi Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 50/06, v nadaljevanju ZMVN). V
50. in
51. odstavku
52. člena je določeno: