Prebiranje elektronske pošte s strani sodelavcev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.09.2006 Številka: 0712-141/2006/2 Kategorije:Elektronska pošta --> Kategorije: Elektronska pošta Spoštovani,Dne
- 2006 smo prejeli vašo prošnjo za mnenje. V njem opisujete domnevno sporno prebiranjem vaše službene in zasebne elektronske pošte (na službenem in zasebnem elektronskem naslovu) s strani sodelavcev (ne delodajalca).Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- in
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Uvodno:Pravico do zasebnosti (oziroma njen specifičen element - informacijsko zasebnost) je v konkretnem primeru potrebno presojati z vidika varstva tajnosti pisem in drugih občil ter z vidika varstva osebnih podatkov. Varstvo tajnosti pisem in drugih občil:Zasebnost korespondence posameznika je ustavna kategorija. Na zakonski ravni poseganje v komunikacijsko zasebnost ni posebej urejeno. Ustava RS v prvem odstavku
- člena zagotavlja tajnost pisem in drugih občil kot posebno obliko (kategorijo) pravice zasebnosti iz
- člena Ustave, pri čemer je gotovo, da to velja tudi za elektronsko pošto. Pravica pisemske tajnosti ni absolutna (tako kot vse druge pravice je omejena s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava v tretjem odstavku
- člena), kar pa za obravnavani primer ni pomembno. Pravico je mogoče kršiti ne le v primeru, ko tretja oseba na nek nedovoljen način pride do komunikacijskega sredstva – pisma ali elektronskega sporočila in se na ta način seznani z njegovo vsebino, temveč tudi, če se vsebina pisma brez dovoljenja javno objavi, pa to javnosti ni bilo namenjeno. Tudi naslovnika veže pošiljateljeva pravica pisemske tajnosti – toliko bolj, za kolikor bolj osebno pismo gre oziroma kolikor bolj se v pismu razkriva zasebnost pošiljatelja. Bistvo pravice pisemske tajnosti je vendarle v tajnosti vsebine pisma. Ustava govori o tajnosti pisem in drugih občil (
- člen) - ali povedano širše, vsebine tistega, kar se prenaša z določenim sredstvom komunikacije. Res pa je, kot izhaja iz Komentarja Ustave, da predmet varstva
- člena Ustave ni zgolj sama vsebina komunikacije, temveč vsi podatki, ki so integralni del te komunikacije, kar je predvsem pomembno pri komuniciranju preko računalniških omrežij (npr. elektronska pošta), kjer se tvori vrsta tovrstnih podatkov. Varovana torej ni zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi podatki, povezani z njo (t. i. prometni podatki). Na podlagi povedanega Pooblaščenec meni, da je dostopanje do zasebnih elektronskih sporočil in seznanjanje z njihovo vsebino s strani sodelavcev (tretjih oseb) in brez privolitve imetnika elektronske pošte, ne glede na kraj dostopanja, nedopustno. Ob navedenem Pooblaščenec dodaja, da glede na določbo
- člena ZInfP v konkretnem primeru ni pristojen za kvalifikacijo morebitne kršitve (oziroma presojo upravičenosti seznanitve z vsebino elektronskih sporočil) in tudi ni pristojen za pregon ali sankcioniranje storilcev na kazenskopravnem, civilnopravnem ali upravnopravnem področju. Neposredne pristojnosti za ukrepanje v zvezi z vašim vprašanjem Pooblaščenec sicer nima, opozarja pa na to, da je pravno varstvo morebitne kršitve obravnavane pravice zagotovljeno na kazenskopravnem in civilnopravnem področju. Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo) v prvem odstavku
- člena določa elemente kaznivega dejanja »kršitve tajnosti občil« ter predpisuje sankcijo in sicer z naslednjo dikcijo: »Kdor neupravičeno odpre tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tuje zaprto pisanje ali pošiljko, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev«. Pomembno je poudariti, da je kazenski pregon mogoč le na podlagi predloga oškodovanca. V civilnem pravu je pravica varovana v okviru splošnih pravil o odškodninski odgovornosti (kot možnost zahtevati povrnitev škode za duševne bolečine nastale zaradi okrnitve osebnostnih pravic – t.i. nepremoženjska škoda; izjemoma tudi kot možnost zahtevati povrnitev eventualne premoženjske škode). Varstvo osebnih podatkov: Pravica do varstva osebnih podatkov predstavlja poseben vidik pravice do zasebnosti. ZVOP-1, s katerim se konkretizira ustavna pravica do varstva osebnih podatkov (
- člen Ustave), je celovit in sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. ZVOP-1 torej ne pokriva celotnega spektra zasebnosti.Uvodoma je potrebno pojasnilo o relevantni ureditvi po ZVOP-
- V
- členu najdemo naslednje opredelitve pojmov, ki so pomembne za razumevanje vašega primera oziroma za razumevanje dometa ZVOP-1:- Osebni podatek pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Določljiva fizična oseba pa je tista, ki se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.); - Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno; - Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Nedvomno je vsebina elektronskega sporočila del pravice do zasebnosti. Že iz same vsebine
- člena Ustave izhaja, da vsebina elektronskega sporočila ne sodi v okvir ZVOP-1, pa tudi v skladu z definicijo zbirke osebnih podatkov, (običajno) ne gre za zbirko osebnih podatkov. Kljub temu, da je vaš sodelavec domnevno vpogledal v vaša elektronska sporočila brez vaše privolitve, po mnenju Pooblaščenca ne gre za kršitev varstva osebnih podatkov. S tem dejanjem (enim ali več) sodelavec ni posegel v sistem varstva osebnih podatkov, ker se ZVOP-1, glede na uvodoma predstavljeno ureditev, omejuje na varstvo v zvezi z zbirkami podatkov. Zato seznanitev z osebnimi podatki v vašem primeru ne predstavlja neupravičene obdelave osebnih podatkov v smislu določb ZVOP-
- Zaključek:
- Dostopanje do zasebnih elektronskih sporočil in seznanjanje z njihovo vsebino s strani sodelavcev brez privolitve imetnika elektronske pošte, ne glede na kraj dostopanja, je z vidika pravice do varstva tajnosti pisem in drugih občil, nedopustno. Kljub potencialni kršitvi obravnavane ustavne pravice, Informacijski pooblaščenec na tem področju nima pristojnosti za kakršnokoli ukrepanje.
- Pri dostopanju do zasebnih elektronskih sporočil in seznanjanju z njihovo vsebino s strani sodelavcev brez privolitve imetnika elektronske pošte, ne gre za kršitev varstva osebnih podatkov.
- Poleg načelnih napotitev na možnost pravnega varstva, Pooblaščenec dodaja, da mora vsak imetnik elektronske pošte (službene in zasebne) v prvi vrsti sam zagotoviti vse možne ukrepe (v okviru razpoložljivih sistemskih organizacijskih in tehničnih ukrepov in postopkov, ki jih zagotavlja delodajalec), s katerimi se varujejo elektronska sporočila pred nepooblaščenim dostopanjem, branjem, brisanjem in podobnimi posegi.Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026