Predložitev celotne sodbe o odvzemu poslovne sposobnosti bank + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.02.2022 Številka: 07121-1/2022/176 Kategorije: --> Kategorije: Bančništvo, Pravne podlage, Zavarovanje osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne 3. 2. 2022 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete glede predložitve celotne sodbe o odvzemu poslovne sposobnosti vašemu očetu - banki. Sodišče vas je s sodbo postavilo za skrbnico očetu ter v izreku sodbe navedlo, v katerih zadevah ga lahko zastopate. Celotna sodba obsega več strani, saj v obrazložitvi posebej navaja razloge za postavitev pod skrbništvo ter osebne in občutljive osebne podatke vašega očeta. Sodišče je kopijo izreka sodbe poslalo banki, kjer ima oče svoj račun, isto ste storili tudi sami, vendar banka zahteva celotno sodno odločbo oziroma da naj sodišče izda prilagojeno odločbo za banko, vi pa tega ne želite, saj vsebuje občutljive osebne podatke, ki jih banka ne potrebuje. IP prosite za mnenje, ali je stališče banke pravilno in ji morate predložiti celotno sodbo, in ali je sodišče dolžno izdati sodbo (posebno odločbo) na način, da ne bo vsebovala osebnih podatkov in bo zadovoljila potrebe banke. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju v skladu z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vprašanjem. Banka je po mnenju IP kot upravljavec osebnih podatkov v primeru, ko posameznik na podlagi sodne odločbe uveljavlja pravice, ki imajo za posledico spremembo osebnih podatkov v določeni zbirki podatkov, ki jo vodi banka, ne samo upravičena do vpogleda v originalno listino, na podlagi katere bo spremenila podatke v svoji zbirki, ampak je celo dolžna opraviti skrben pregled takšne listine (torej v celoti), saj bi drugače lahko kršila določbe Splošne uredbe in ZVOP-1 glede dolžnosti vodenja točnih in ažurnih osebnih podatkov. Osebni dokument ali druga ustrezna javna listina (sem spada tudi sodna odločba) torej služi kot vir, na podlagi katerega se opravi sprememba podatkov v zbirki. Obrazložitev: Vsaka obdelava osebnih podatkov mora temeljiti na zakoniti in ustrezni pravni podlagi, te pa so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe, in sicer: privolitev (točka (a)), sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), zakon oziroma izvajanje javnih nalog (točka (
- c)oziroma (e)), zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika (točka (f)). Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, je obveznost upravljavca, pri tem pa je za zakonitost obdelave dovolj, da je izpolnjena ena od samostojnih pravnih podlag, ki jih določa 6. člen Splošne uredbe. Osebni podatki se morajo vselej obdelovati v skladu z načeli varstva osebnih podatkov[1], med drugim morajo biti osebni podatki v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Prav tako pa je v zvezi z osebnimi podatki potrebno upoštevati načelo točnosti, ki določa, da morajo biti osebni podatki točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni, sprejeti pa je treba vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki brez odlašanja izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo. Pomembno načelo, ki ga mora upoštevati vsak upravljavec osebnih podatkov pa je tudi načelo celovitosti in zaupnosti, v skladu s katerim se osebnih podatki obdelujejo na način, ki zagotavlja ustrezno varnost osebnih podatkov, vključno z zaščito pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo ter pred nenamerno izgubo, uničenjem ali poškodbo z ustreznimi tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi. V vašem primeru je sodišče s sodno odločbo vašemu očetu odvzelo poslovno sposobnosti in določilo, v katerih primerih ga lahko zastopate (predvidevamo, da tudi v bančnih poslih). Tega banki ne morete izkazati drugače, kot s sodno odločbo, ki predstavlja pravno podlago za opravljanje poslov v imenu vašega očeta pri banki, zato je banka vsekakor upravičena do tistih podatkov, ki jih glede na vse okoliščine potrebuje za izvršitev sodne odločbe. Ob tem mora banka kot upravljavec osebnih podatkov slediti načelom obdelave osebnih podatkov ter v skladu s temi zagotoviti tudi točnost in ažurnost osebnih podatkov, ki jih vodi v svojih zbirkah, zaradi tega pa lahko na podlagi drugega odstavka 18. člena ZVOP-1 pred vnosom podatkov v svojo zbirko preveri točnost osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino. Enako velja tudi v primeru spremembe osebnih podatkov, saj je le z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika, na katerega se nanašajo, mogoče zagotoviti točnost osebnih podatkov, ki se obdelujejo. Banka je kot upravljavec osebnih podatkov v primeru, ko posameznik na podlagi sodne odločbe uveljavlja pravice, ki imajo za posledico spremembo osebnih podatkov v neki zbirki osebnih podatkov, ki jo banka vodi, ob spreminjanju podatkov ne samo upravičena do vpogleda v originalno listino, na podlagi katere bo spremenila podatke v svoji zbirki, ampak je celo dolžna opraviti skrben pregled takšne listine (torej v celoti), saj bi drugače lahko kršila določbe Splošne uredbe in ZVOP-1 glede dolžnosti vodenja točnih in ažurnih osebnih podatkov. Osebni dokument ali druga ustrezna javna listina (sem spada tudi sodna odločba o odvzemu poslovne sposobnosti) torej služi kot vir, na podlagi katerega se opravi sprememba podatkov v zbirki. Kljub temu, da v konkretnem primeru sodna odločba vsebuje tudi podatke o razlogih za postavitev pod skrbništvo ter osebne in občutljive osebne podatke vašega očeta, vpogledovanje v, kopiranje in shranjevanje takšnih sodnih odločb ali drugih listin z osebnimi podatki po mnenju IP samo po sebi še ne pomeni kršitve predpisov o varstvu osebnih podatkov. Kršitev bi lahko nastala, če bi se osebni podatki, ki jih takšne sodne odločbe vsebujejo, uporabili za namene, ki z vnosom in spremembo podatkov oziroma urejanjem zadev nimajo nobene zveze, če upravljavec zbirke ne bi zagotovil ustreznega zavarovanja osebnih podatkov, ki izhajajo iz sodne odločbe, ali pa, če morebitnih shranjenih kopij (vključno z elektronskimi) po preteku roka shranjevanja ne bi ustrezno uničil (izbrisal). Obseg osebnih podatkov, ki jih za doseganje določenega namena zahteva od posameznikov, torej določi upravljavec osebnih podatkov sam ali pa ti izhajajo iz posebnih področnih predpisov, pri tem pa morajo biti upoštevana vsa načela varstva osebnih podatkov in vse pomembne okoliščine, ki jih IP izven izvedbe konkretnega inšpekcijskega postopka ne more poznati in upravljavcu tudi ne more izreči nobenih ukrepov. Vsak upravljavec osebnih podatkov pa se mora zavedati, da z zbiranjem večjega števila osebnih podatkov nase prevzema tudi večjo odgovornost, saj mora v enaki meri poskrbeti za zavarovanje večjega števila osebnih podatkov, v primeru nezakonitega razkritja pa je lahko deležen hujših sankcij. Upravljavec osebnih podatkov je torej, ne glede na obseg osebnih podatkov, ki jih zaradi doseganja določenih namenov (utemeljeno) zahteva od posameznikov, dolžan spoštovati vsa načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Glede na navedeno IP ne vidi potrebe, da bi sodišče za namen predložitve banki izdalo posebno odločbo (z manj osebnimi podatki), niti sodišču tega ne more naložiti, lahko pa sodišče to stori v okviru svojih pristojnosti. S spoštovanjem, Pripravila: Mojca Leitinger Okršlar, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026