Predložitev delodajalčeve dovolilnice za izhod zdravniku specialistu v potrditev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.11.2006 Številka: 0712-63/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,Prejeli smo vaš dopis, ki ste nam ga dne 17.07.2006 posredovali po elektronski pošti in v katerem Informacijskega pooblaščenca sprašujete:ali »delodajalec lahko od delavca, ki je napoten k zdravniku specialistu, ki dela le v dopoldanskem času, zahteva, da delavec predloži zdravniku v potrditev dovolilnico za izhod«. Navajate, da je iz potrdila na dovolilnici mogoče razbrati, pri katerem specialistu oziroma ambulanti ste bili in sprašujete, ali je s tem kršeno varovanje osebnih podatkov.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Uvodoma bi se vam želeli opravičiti za zamudo pri posredovanju našega pisnega odgovora na zastavljeno vprašanje, ki je posledica velikega obsega dela našega urada ter vse večjega pripada zadev s področja varstva osebnih podatkov.Kot smo vam pojasnili že v telefonskem razgovoru, na dovolilnici za izhod, ki jo potrdi zdravnik specialist, ki vas je pregledal, ni navedenega nobenega podatka o vašem zdravstvenem stanju, zato v tem primeru ne prihaja do neupravičene obdelave osebnih podatkov s strani zdravnika specialista na način, kot je določen v ZVOP-1, ter kršitve poklicne skrivnosti v skladu z
- členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 37/1995, 8/1996, 90/1999, 31/2000, 45/2001, 2/2004, 80/2004, v nadaljevanju: ZZD), ki zavezuje zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce ter druge osebe, ki so jim podatki o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja dosegljivi zaradi narave njihovega dela, varovati te podatke kot poklicno skrivnost. V primeru kršitve poklicne skrivnosti bi zdravnik specialist, ki je potrdil dovolilnico za izhod, storil prekršek po določbi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Dokazilo o obisku določenega zdravnika specialista sicer lahko posredno omogoča ugibanje o vašem zdravstvenem stanju, vendar o rezultatih specialističnega pregleda delodajalec, na podlagi veljavne zakonodaje, v nobenem primeru ne bo seznanjen, razen, če ga boste s svojim zdravstvenim stanjem seznanili sami, saj bi v nasprotnem primeru zdravstveni delavci ali druge osebe, ki so dolžne varovati podatke o zdravstvenem stanju pacientov, prekršile poklicno skrivnost. Iz vsebine vašega elektronskega naslova lahko sklepamo, da ste zaposleni v državni upravi, zato se bomo pri tem mnenju omejili na pravne predpise, ki določajo položaj, pravice in dolžnosti zaposlenih v državni upravi (t.i. javne uslužbence).V skladu z
- členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 60/00, 24/03 in 69/04) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ista določba nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem področnem zakonu. Kot izvedbo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi določbo
- člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju so natančneje določene v
- členu ZVOP-
- Navedeni člen v
- odstavku med drugim tudi določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V
- členu ZVOP-1 je nadalje tudi določeno, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene, ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. ZVOP-1 v
- točki
- člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Kot obdelavo osebnih podatkov ZVOP-1 v
- točki
- člena opredeljuje kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana.Podatek o obisku določene specialistične zdravstvene ambulante posredno sicer lahko nakazuje na zdravstveno anemnezo posameznika, zato tudi ta podatek pomeni osebni podatek, ki ga lahko uvrstimo med občutljive osebne podatke v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1, za obdelavo katerih je zakonodajalec v
- členu navedel še dodatne strožje pogoje in predpostavke, ki morajo biti v skladu z ZVOP-1 izpolnjene, da je obdelava občutljivih osebnih podatkov zakonsko dopustna. Glede vašega suma, da delodajalec nima pravne podlage, da od delavca zahteva potrdilo o obisku zdravnika specialista, ki ga delavec obišče v delovnem času, vam želimo pojasniti, da neposredno podlago za predložitev tovrstnega potrdila za javne uslužbence določa Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, v nadaljevanju: uredba), ki je bila sprejeta na podlagi Zakona o državni upravi (Ur.l. RS, št. 52/2002, 56/2003, 45/2004-ZdZPKG, 61/2004, 123/2004, 93/2005) ter Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/1999, 70/2000, 52/2002, 73/2004, 119/2005, 105/2006-ZUS-1). V skladu s
- točko
- člena uredbe je delovni čas efektivni delovni čas, čas odmora in čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, v katerem javni uslužbenec opravlja svojo delovno obveznost iz delovnega razmerja v organu.
- člen iste uredbe nadalje opredeljuje odsotnost, ki je ni potrebno nadomestiti, in določa, da se za ure odsotnosti, ki jih ni potrebno nadomestiti z delom, ob predložitvi dokazila šteje odsotnost zaradi:
- iskanja nujne zdravstvene pomoči in spremstva v takšnih primerih ter zdravniških in specialističnih pregledov, ki jih ni mogoče opraviti izven delovnega časa
- darovanja krvi,
- opravljanja funkcije v državnih organih in organih samoupravne lokalne skupnosti,
- sodelovanja v nadzornih in drugih organih upravljanja za izvrševanje pravic ustanovitelja,
- opravljanja dela sodnika porotnika,
- sodelovanja v sodnem ali upravnem postopku kot priča,
- izvajanja obrambnih dolžnosti in dolžnosti zaščite in reševanja,
- opravljanja drugega dela v interesu delodajalca (sodelovanje v komisijah, delovnih skupinah; delo za drugo organizacijo oziroma sodelovanje pri projektnem delu pri organizacijah in podobno) in
- drugih primerih, določenih z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.Iz navedene določbe tako sledi, da v primeru, ko želi javni uslužbenec opraviti zdravniški pregled med delovnim časom ter mu čas odsotnosti ni potrebno nadomestiti z delom, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer:
- da specialističnega pregleda ni mogoče opraviti izven delovnega časa,
- da delodajalcu predloži dokazilo o opravljenem zdravniškem oziroma specialističnem pregledu.Dokazilo o opravljenem specialističnem pregledu pa mora delavec delodajalcu predložiti le v primeru, če želi uveljavljati pravico iz
- člena uredbe, da mu časa odsotnosti z dela zaradi zdravniškega pregleda ni potrebno nadomestiti z delom. Delodajalec, ki delavcu izplača plačo tudi za čas odsotnosti iz dela zaradi zdravniškega pregleda, ki je delavcu ni potrebno nadomestiti z delom, ima pravico izvajati nadzor nad uveljavljanjem te delavčeve pravice. Vendar pa pri tem ne gre za nadzor samega zdravstvenega stanja delavca temveč le okoliščin, ki so pomembne za presojo utemeljene odsotnosti z dela brez dolžnosti delavca, da svojo odsotnost nadomesti z dodatnim delom. Ob tem je potrebno opozoriti na dejstvo, da se javni uslužbenec predložitvi potrdila o obisku zdravnika specialista, v kolikor ne želi, da se delodajalcu razkrije podatek o tem, katero ambulanto je obiskal, lahko izogne z koriščenjem dovoljenega presežka ur v skladu s
- členom uredbe ali pa rednega letnega dopusta. V obravnavani zadevi sicer ni mogoče prezreti dejstva, da pogoje za uveljavljanje opravičene odsotnosti z dela, ki je javnemu uslužbencu ni potrebno nadomestiti z delom, določa podzakonski akt (uredba) in ne neposredno področni zakon, kot to zahteva
- odstavek
- člena ZVOP-
- Vendar pa je po mnenju Pooblaščenca podana pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov o obisku specialističnih zdravstvenih ambulant, saj uredba ne nalaga javnim uslužbencem obveznosti predložitve dokazila iz
- točke
- člena ob vsaki odsotnosti z dela, temveč le v tistih primerih, ko delavec želi, da mu časa, porabljenega za specialistični pregled, ni potrebno nadomeščati z dodatnim delom. Kot smo že predhodno navedli, se lahko delavec, ki ne želi svojemu delodajalcu razkriti podatka o tem, katero specialistično zdravstveno ambulanto je obiskal, odloči za obisk zdravnika izven delovnega časa. Kolikor to ni mogoče, pa lahko svojo odsotnost z dela nadomesti z dodatnim delom (s koriščenjem presežka ur) ali pa z koriščenjem rednega letnega dopusta.Na drugi strani ni mogoče prezreti interesa delodajalca, da nadzira delovni proces ter izvrševanje delovnih nalog zaposlenih delavcev. Glede na dejstvo, da v vlogi delodajalca nastopa državni organ, pa je potrebno nadzirati tudi porabo javnih sredstev. Zato Pooblaščenec meni, da pri opravljanju javnih nalog, poleg že citiranega
- člena Uredbe o upravnem poslovanju, daje javnemu sektorju podlago za zbiranje dokazil o obisku specialistične zdravstvene ambulante tudi četrti odstavek
- čl. ZVOP-1, ki določa, da se lahko ne glede na prvi odst.
- čl. ZVOP-1 v javnem sektorju izjemoma obdelujejo osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje svojih zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Z zahtevo po predložitvi dokazila o obisku specialistične zdravstvene ambulante v delovnem času, v primeru, da delavcu za čas odsotnosti ne bo potrebno nadomeščati dela, se po mnenju Pooblaščenca ne poseže v interes posameznika, ki je v tem, da opravi zdravniški pregled v delovnem času, saj je, kot smo že predhodno navedli, predložitev dokazila potrebna le takrat, ko se poseže v zakoniti interes delodajalca, da delovni proces poteka nemoteno in da je delo, za katero delavcu izplača osebni dohodek, tudi opravljeno.Lep pozdrav. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026