Predložitev EMŠO in davčne številke za sklenitev pogodbenega razmerja - IPRS

Predložitev EMŠO in davčne številke za sklenitev pogodbenega razmerja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.09.2006 Številka: 0712-139/2006/2 Kategorije:EMŠO in davčna, Razno, Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Razno, Telekomunikacije in pošta, EMŠO in davčna Spoštovani!Prejeli smo vaše elektronsko pismo, z dne 27.08.
3. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. točke prvega odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05) ter
6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP; Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje glede v zvezi z vašimi vprašanji. Vprašali ste nas:Podjetje _______ od svojih (bodočih) uporabnikov zahteva tako davčno številko, kot EMŠO številko, kot obvezna podatka za sklenitev pogodbenega razmerja. Če prav razumete, je to v neskladju z zakonom. Kako naj postopate oziroma kam naj naslovite pritožbo. Iz vašega vprašanja in njegove obrazložitve izhaja, da imate težave s sklepanjem pogodb s konkretnim ponudnikom telekomunikacijskih storitev, saj menite, da obseg njegovega zbiranja podatkov o naročnikih presega naravo storitev, ki jih ponuja. Informacijski pooblaščenec je v podobnih primerih že podal nekaj mnenj, zato nam dovolite, da vam v odgovoru na vaše vprašanje širše pojasnimo tudi vidike zbiranja davčne številke in EMŠO.ZVOP-1 v
7. odst.
8. člena določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ali je posameznik v to privolil. V
9. odst. tega člena pa zakon vendarle dopušča obdelavo osebnih podatkov posameznika, v primeru, če so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, ali so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj, za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe.
10. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/2004, 86/2004, v nadaljevanju ZEKom) določa, da lahko operaterji zbirajo o svojih naročnikih naslednje podatke: - priimek in ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko; - dejavnost naročnika na njegovo željo; - naslov naročnika; - naročniško številko; - na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv naročnika; - na podlagi plačila še dodatne podatke. Če to želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb; - davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za pravno osebo.EMŠO številka Zakon o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 1/99, v nadaljevanju ZCRP) v
11. odst.
12. člena določa, da je enotna matična številka občana (EMŠO) v Republiki Sloveniji osebna identifikacijska številka in je identifikacija za enoznačno opredelitev posameznika. EMŠO po tem odstavku predstavlja temeljni, z matematično metodo izračunani numerični standard. V
13. odst. istega člena pa ZCRP določa, da je identifikacija namenjena vodenju in vzdrževanju zbirk podatkov o prebivalstvu, povezovanju podatkov v teh zbirkah ter racionalizaciji dela državnih organov in drugih uporabnikov, ki imajo zakonsko podlago.EMŠO torej pomeni osnovno in najtočnejšo identifikacijo posameznika. Iz nje se lahko razberejo tudi drugi podatki o posamezniku, kot so njegova starost in spol. Vsi ti podatki pa za sklenitev omenjene pogodbe niso ne potrebni in ne primerni.Tudi zgoraj navedeni ZEKom operaterjem ne dovoljuje zbiranja EMŠO.Davčna številka Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal tudi, ali je obdelava davčne številke potrebna in primerna za sklenitev pogodbe z gospodarsko družbo. Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 25/05, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDavP-1) v
14. členu z naslovom Identifikacijska številka za davčne namene določa, da se zavezancu za davek pod določenimi zakonskimi pogoji dodeli davčna številka, ki se uporablja v zvezi z vsemi davki. Pooblaščenec ugotavlja, da v pogodbi med posameznikom in gospodarsko službo, ki nudi storitve telekomunikacij, ne nastane »davčno« razmerje, saj se posameznikova davčna obremenitev s plačevanje storitve ne spreminja. Plačevanje računa za kabelsko televizijo ali internet se denimo posamezniku ne všteva v dohodninsko olajšavo, prav tako ga tudi davčno ne obremenjuje. S tega vidika Pooblaščenec sklepa, da takšna obdelava osebnih podatkov ne bi bila potrebna.Pooblaščenec je na primer že obravnaval tudi primer, ko bi posameznik postal dolžnik. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 40/04, v nadaljevanju ZIZ) ne omogoča (tako kot denimo v javnem sektorju Zakon o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 24/06, v nadaljevanju ZUP), da bi v primeru izvršbe na podlagi pravnomočne sodne odločbe upnik lahko izterjal dolg od dolžnika s pomočjo davčnega postopka.Zgoraj povedano Pooblaščenec naslanja na odločbo Ustavnega Sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju US) št. U-I-229/03, z dne 9.2.2006, kjer je US med drugim zapisalo, da popolno identifikacijo posameznika omogoča tako podatek o EMŠO kot tudi podatek o davčni številki. Po mnenju US to pomeni, da je določitev kar dveh podatkov, ki omogočata popolno identifikacijo posameznika odveč, saj zadostuje zgolj eden. Pooblaščenec dodaja, da je takšno stališče v skladu z že navedenim drugim odstavkom
15. člena ZVOP-
16. Zbiranje dveh enoličnih znakov, ni in ne more biti ne primerno in ne potrebno, saj natančno identifikacijo, v obsegu primernem za poslovanje, omogoča že identifikacijska številka po ZDavP-1.Ne glede na zapisano pa zgoraj navedeni
17. člena ZEKom omogoča operaterjem, da od naročnikov zbirajo davčno številko. Ker je ZEKom glede na ZVOP-1 specialnejši zakon, ga v tem delu razveljavlja. Pooblaščenec k temu dodaja, da je zahteva po varnosti pravnega prometa (npr. v primeru spremembe imena, stalnega prebivališča,…) vendarle tako močna, da bi – četudi ZEKom tega ne bi določal – gospodarska družba od posameznika ob sklepanju pogodbe lahko zbrala enega od identifikacijskih znakov. Pri tem pa bi morala upoštevati načelo sorazmernosti, torej bi morala zbirati le tiste podatke, ki so res nujno potrebni in, ki ne izkazujejo drugih podatkov posameznika – EMŠO tako ne razkrije le točne identifikacije posameznika, pač pa tudi datum rojstva, starost in spol – ob primerjavi z davčno številko je torej slednja bistveno manjši poseg v zasebnost kot EMŠO.Pooblaščenec zato zaključuje, da je zahteva gospodarske družbe po obeh številkah, EMŠO in davčni številki, posameznika pretirana in tako ni ne primerna, ne potrebna. Glede vašega vprašanja kako naj postopate, vas obveščamo, da je Pooblaščenec vaš dopis štel kot predlog za uvedbo postopka inšpekcijskega nadzora. V zvezi s tem boste naknadno še obveščeni skladno z določili Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002).S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026