Predložitev plačilnih list pri sklenitvi leasinga - IPRS

Predložitev plačilnih list pri sklenitvi leasinga + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.12.2007 Številka: 0712-1067/2007/2 Kategorije:Trgovinska dejavnost --> Kategorije: Trgovinska dejavnost Spoštovani! Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 03.12.2007 prejel zgoraj navedeno elektronsko pošto, v kateri navajate, da leasing hiša za odobritev leasinga zahteva od občana predložitev zadnjih treh plačilnih list in šestmesečni izpisek poslovanja na banki, ne da bi bil občan seznanjen z načinom, namenom in hrambo teh podatkov. V zvezi s tem nas sprašujete:
3. Kako je mogoče, da leasing hiša zahteva od stranke predložitev zadnjih treh plačilnih list in šestmesečni izpisek poslovanja na banki, ne da bi bil občan seznanjen z načinom, namenom in hrambo teh podatkov?
4. Ali ima leasing hiša kataloge osebnih podatkov? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UPB-1 Uradni list RS, št. 94/07, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
8. Pooblaščenec pojasnjuje, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če za to obstaja zakonska podlaga ali na podlagi osebne privolitve posameznika. V primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika, mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Osebni podatki, ki se obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
9. Podatki o katalogih zbirk osebnih podatkov so v primeru, da ima leasing hiša več kot 50 zaposlenih, na voljo v Registru zbirk osebnih podatkov, ki se nahaja na spletni strani Informacijskega pooblaščenca. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Povedano pomeni, da ZVOP-1 poizkuša celostno sistemsko urediti področje varstva osebnih podatkov v navedenih primerih. Iz besedila omenjene določbe izhaja, da je varstvo osebnih podatkov del širšega področja varstva zasebnosti oziroma tako imenovane informacijske oziroma podatkovne zasebnosti, kar je drug naziv za varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 v prvem odstavku
10. člena določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju. Tako določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon ali je posameznik v to privolil, v drugem odstavku tega člena pa zakon vendarle dopušča obdelavo osebnih podatkov posameznikov v primeru, če so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj, za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe. Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
11. Poslovanje leasing hiš ureja Zakon o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 77/2004, v nadaljevanju ZPotK), ki pa posebej ne opredeljuje vrst osebnih podatkov, ki so jih tovrstni kreditni posredniki upravičeni obdelovati za potrebe izvajanja svoje dejavnosti. Glede na avtonomnost sklepanja vseh obligacijsko-pravnih poslov določba II. odst.
12. čl. ZVOP-1 predvideva, da je sklepanje pravnega posla tudi v interesu posameznika (v konkretnem primeru nakup na leasing), zato je obdelava posameznikovih osebnih podatkov dopustna, seveda če je potrebna in primerna za sklepanje, sklenitev ali izpolnjevanje pravnega posla. Pooblaščenec posebej poudarja, da je kriterij potrebnosti nujno obravnavati restriktivno: merilo je v vsakem konkretnem primeru konkreten (zasledovan) namen pogodbe. Točna določitev in interpretacija pogodbenega namena - v konkretnem primeru upravljanja s kreditnim tveganjem - sta zato odločilni pri uporabi in razlagi te določbe. Obenem pa je razumljivo, da si kreditni posredniki, za zavarovanje terjatev prizadevajo za kar se da celovit vpogled v finančno stanje svojih strank. Pooblaščenec se strinja, da je le z zbiranjem in obdelavo vseh, v ta namen potrebnih in primernih podatkov, mogoče doseči namen upravljanja s kreditnim tveganjem kreditnega posrednika v razmerju do stranke, torej preveriti sposobnost stranke, da bo lahko zakupnino tudi poplačala. Pooblaščenec ocenjuje, da je obdelava osebnih podatkov o plači stranke nedvomno v skladu z načelom sorazmernosti, saj je ustrezna in po obsegu primerna glede na namen zbiranja osebnih podatkov, torej zaščiti kreditnega posrednika pri povečevanju njegove kreditne izpostavljenosti. Hkrati pa takšen namen posredno ščiti tudi stranke, saj tudi njim preprečuje prezadolževanje oz. najemanje kreditov prek svojih plačilnih zmožnosti. Drugo vprašanje pa je vpogled v poslovanje preko transakcijskega računa (bančne izpiske) stranke. Iz bančnih izpiskov so razvidni morebitni drugi viri prihodkov ter kako in kdaj stranka porablja svoj denar. Pooblaščenec meni, da bančni izpiski ponujajo več informacij, kot jih je potrebno za oceno kreditne sposobnosti stranke in tako ne predstavljajo ustreznega instrumenta (verjetno bi povsem zadoščalo potrdilo banke o mesečnih obveznostih, ki jih stranka poravnava preko trajnika). Vsekakor pa ZVOP-1 v
13. odstavku
14. člena izrecno določa, da mora biti v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika, posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.
15. Kar se katalogov osebnih podatkov tiče, je novela ZVOP-1A prinesla razbremenitev manjših upravljavcev osebnih podatkov v zasebnem sektorju, saj določba novega
16. odst.
17. člena ZVOP-1 določa, da upravljavcem osebnih podatkov z manj kot 50 zaposlenimi ni treba izpolniti obveznosti iz
18. odst.
19. člena ZVOP-1 in obveznosti iz
20. in
21. člena ZVOP-1 (ki določata akte za zavarovanje osebnih podatkov in katalog zbirke osebnih podatkov). Tako obsežno oprostitev omejuje določba
22. odst.
23. člena ZVOP-1 (prav tako uvedena z novim ZVOP-1A), ki določa, da se izjeme iz prejšnjega odstavka ne uporabljajo za zbirke osebnih podatkov, ki jih vodijo: - upravljavci osebnih podatkov iz javnega sektorja, - notarji, - odvetniki, - detektivi, - izvršitelji, - izvajalci zasebnega varovanja, - zasebni zdravstveni delavci, - izvajalci zdravstvenih storitev ter - za upravljavce osebnih podatkov, ki vodijo zbirke, ki vsebujejo občutljive osebne podatke in je obdelava občutljivih osebnih podatkov del njihove registrirane dejavnosti. V skladu z navedeno spremembo so torej vsi upravljavci osebnih podatkov, ki imajo manj kot 50 zaposlenih delavcev, oproščeni vzpostavitve katalogov zbirk osebnih podatkov in posredovanja teh katalogov Informacijskemu pooblaščencu, prav tako pa jim ni treba sprejeti Pravilnika o zavarovanju osebnih podatkov. Taka oprostitev pa ne velja za upravljavce, ki spadajo v javni sektor, za upravljavce, ki opravljajo katerega od v
24. odst.
25. člena ZVOP-1 naštetih poklicev, pa tudi za vse upravljavce, ki vodijo zbirke, v katerih se nahajajo tudi občutljivi osebni podatki. Ali je pravna oseba v vašem primeru vzpostavila in prijavila katalog zbirk osebnih podatkov, lahko preverite v Registru zbirk osebnih podatkov, ki se nahaja na spletni strani Informacijskega pooblaščenca na naslovu www.ip-rs.si . Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav. Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026