Pregled in zaseg računalnika zapornika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.01.2010 Številka: 0712-2/2010/48 Kategorije:Razno --> Kategorije: Razno Spoštovani,
- januarja 2010 smo prejeli vaše vprašanje, ki ga opredeljujete kot vprašanje s področja varstva osebnih podatkov. Nanaša se na osebe na prestajanju zaporne kazni, ki imajo z dovoljenjem zavoda za prestajanje kazni zapora računalnik za potrebe pisanja uradnih dokumentov. Zanima vas, ali se sme takim osebam zaseči računalnik in ostalo pripadajočo opremo ter pregledati njegovo vsebino, in če se sme, ali mora biti zapornik obvezno prisoten pri takem pregledu. Ob tem navajate še, da je zavod sicer skrbnik osebnih podatkov, vendar po vašem mnenju nima pristojnosti za tak pregled. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (dalje ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Vaše vprašanje obsega dva vsebinska sklopa. Prvi se nanaša na zaseg računalnika zaporniku, drugi pa na vpogled v podatke v zaseženem računalniku. Pri odgovoru na obe vprašanji izhajamo iz predpostavke, da je zaseženi računalnik last zapornika in ne zavoda za prestajanje kazni zapora. Ad1) Zaseg računalnika in pripadajoče opreme Zaseg računalnika sam po sebi ne pomeni posega v informacijsko zasebnost, v sklop katere sodi varstvo osebnih podatkov, ampak je lahko z neupravičenim zasegom prizadeta npr. lastninska pravica posameznika, kar pa ni v pristojnosti Informacijskega pooblaščenca. Kljub temu Pooblaščenec v zvezi z zasegom računalnika in pripadajoče opreme zaporniku ugotavlja, da je računalnik mogoče šteti kot sredstvo za elektronsko komunikacijo skladno s
- členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (dalje ZIKS-1) in
- a členom Pravilnika o izvrševanju kazni zapora. Pravila o izvrševanju kazni zapora omogočajo, da upravnik zavoda za prestajanje kazni zapora obsojencu dovoli uporabo sredstev za elektronsko komunikacijo in tudi komuniciranje preko teh sredstev, vendar le, če to ne ogroža varnosti v zavodu in izven njega. Pogoji za odvzem računalnika in pripadajoče opreme izhajajo iz tretjega odstavka
- a člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, ki določa, da se sredstvo za elektronsko komunikacijo nemudoma odvzame, če obsojenec to sredstvo kakorkoli zlorabi (ali če z elektronsko komunikacijo ogroža varnost v zavodu). V primeru kakršnekoli zlorabe računalnika ima zavod torej ne le pravico, ampak dolžnost, da obsojencu to sredstvo (skupaj s pripadajočo opremo) takoj odvzame oziroma zaseže. Ad2) Pregled vsebine računalnika Vprašanje v zvezi z vpogledom v vsebino računalnika, ki je bil zasežen zaporniku, se nanaša na pravico do zasebnosti, ki jo lahko zapornik pričakuje v zvezi z uporabo svojega računalnika v zaporu. Zasebnost je ustavno zagotovljena človekova pravica, in sicer Ustava Republike Slovenije v
- členu zagotavlja nedotakljivost splošne zasebnosti, ki vključuje tudi osebno integriteto posameznika,
- člen Ustave zagotavlja tajnost pisem in drugih občil, se pravi komunikacijsko zasebnost,
- člen Ustave pa varuje zgoraj omenjeno informacijsko oziroma podatkovno zasebnost, v sklop katere sodi tudi varovanje osebnih podatkov in ki je konkretizirana z ZVOP-
- Določbe ZVOP-1 se uporabljajo le, kadar gre za obdelavo osebnih podatkov, ki predpostavlja obstoj zbirke osebnih podatkov (prim.
- člen ZVOP-1 in
- točko
- člena istega zakona). Malo verjetno je, da bi kaj takega s svojim osebnim računalnikom počel obsojenec, ki je na prestajanju kazni zapora. V njegovem računalniku so sicer lahko shranjeni tudi osebni podatki, vendar trdega diska oziroma drugih komponent računalnika, na katerih se shranjujejo podatki, praviloma ni mogoče šteti za zbirko osebnih podatkov skladno z ZVOP-1, saj je osebna uporaba izključena iz sistema obdelave osebnih podatkov, ki ga ščiti ZVOP-1 (glej
- odstavek
- člena). Tisti trenutek, ko pa bi nekdo želel preverjati vsebino računalnika izven področja domače uporabe, mora za to izkazati pravno podlago. V vašem primeru gre za zapor, ki sodi v javni sektor, kar pomeni, da v segmentu t.i. oblastnega delovanja pravna podlaga ne more biti osebna privolitev posameznika, ki jo sicer ZVOP-1 za zasebni sektor dopušča. V javnem sektorju pa lahko delujemo na podlagi osebne privolitve le takrat, ko to izrecno dopušča zakon. Pri posegih v komunikacijsko zasebnost, ki se v večini primerov nanaša tudi na informacijsko zasebnost (obdelava prometnih podatkov pri e pošti recimo), moramo biti še posebej previdni.
- člen Ustave RS je namreč zelo omejujoč za tistega, ki bi v to temeljno človekovo pravico želel poseči. Kar trije pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno – izrecna določenost v zakonu, da gre za pregon kaznivih dejanj ali ogrožanje varnosti države in za ta poseg je potrebna predhodna odredba sodišča. Informacijski pooblaščenec meni, da pooblaščene uradne osebe zavoda za prestajanje kazni zapora ne smejo izvesti vsebinskega pregleda (trdega diska) računalnika, ki je bil zasežen obsojencu. ZIKS-1 obsojencem sicer izrecno priznava le pravico do komunikacijske zasebnosti (tretji odstavek
- člena tega zakona določa, da je obsojencu treba zagotoviti tajnost pisem in drugih občil), vendar to ne pomeni, da jim niso priznane tudi ostale razsežnosti pravice do zasebnosti. Glede na splošno načelo iz
- člena ZIKS-1, da so obsojencu med izvrševanjem kazni zapora zagotovljene vse pravice, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom, je mogoče trditi, da zaporniki, ki jim je dovoljena uporaba računalnika, v zvezi s tem upravičeno pričakujejo splošno zasebnost v obsegu iz
- člena Ustave RS, saj zakon te pravice ne omejuje. Opozarjamo pa, da to ne pomeni, da so podatki v zapornikovem računalniku absolutno nedotakljivi. Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in je podana verjetnost, da zapornikov računalnik vsebuje elektronske podatke, pomembne za kazenski postopek, se lahko izvede preiskava vsebine zaseženega računalnika, in sicer pod pogoji iz
- a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). V konkretnem primeru se preiskava računalnika lahko opravi na podlagi vnaprejšnje pisne privolitve zapornika kot imetnika te naprave; če take privolitve ni, pa se lahko v vsebino podatkov na trdem disku (in eventualno v delovnem spominu) vpogleda na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča, izdane na predlog državnega tožilca. Preiskava vsebine računalnika mora torej obvezno temeljiti na privolitvi zapornika ali pa na odredbi sodišča, za kar lahko pravno-veljavno poskrbita le policija oziroma državno tožilstvo, ne pa tudi pooblaščene uradne osebe zavoda za prestajanje kazni zapora. Skladno s
- odstavkom
- a člena ZKP je imetnik računalnika (v konkretnem primeru zapornik) lahko prisoten pri zavarovanju podatkov, ki se nahajajo v računalniku, ne pa tudi pri preiskavi, se pravi vsebinskem pregledu podatkov v računalniku. Če strnemo, je odgovor na vaše vprašanje torej sledeč: če ga kakorkoli zlorabi, se zaporniku računalnik s pripadajočo opremo odvzame, vsebinski vpogled v podatke v računalniku pa je dovoljen le za potrebe kazenskega postopka, pri čemer je veljavna podlaga lahko privolitev zapornika, dana policiji (in ne pristojnim v zaporu), ali odredba sodišča, izdana na predlog državnega tožilstva. Pri vsebinskem pregledu (trdega diska) računalnika prisotnost zapornika ni predvidena. Uporabljeni predpisi:Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/
- Zakon o varstvu osebnih podatkov, uradno prečiščeno besedilo ZVOP-1-UPB1, Uradni list RS, št. 94/
- Zakon o informacijskem pooblaščencu, Uradni list RS, št. 113/05 in 5/
- Zakon o kazenskem postopku, uradno prečiščeno besedilo ZKP-UPB4, Uradni list RS, št. 32/07 ter noveli ZKP-I, Uradni list RS, št. 68/08 in ZKP-J, Uradni list RS, št. 77/
- Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (uradno prečiščeno besedilo ZIKS-1-UPB1, Uradni list RS, št. 110/06 ter noveli ZIKS-1C, Uradni list RS, št. 76/08 in ZIKS-1D, Uradni list RS, št. 40/
- Pravilnik o izvrševanju kazni zapora, Uradni list RS, št. št. 102/2000, 127/06, 112/07, 62/08, 76/08, 19/09 in 86/
- S spoštovanjem – lep pozdrav! Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026