Pregled službenega računalnika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.06.2015 Številka: 0712-1/2015/1621 Kategorije:Delovna razmerja, Elektronska pošta --> Kategorije: Delovna razmerja, Elektronska pošta Dne
- 2015 ste na Informacijskega pooblaščenca naslovili zaprosilo za mnenje glede primernega ravnanja v situaciji, v kateri ste se znašli kot direktor podjetja, saj s predvidenim posegom ne bi radi kršili predpisov oz. kratili pravic zaposlenega. Kot ste pojasnili, ste opazili, da eden od sodelavcev ne izpolnjuje vseh pričakovanj pri delu, zato ste se temeljiteje posvetil njegovim aktivnostim. Pri tem ste prišli do suma, da dela delavec še za nekoga drugega, in sicer v delovnem času, ko bi moral delati za vas. Po preverjanju javno dostopnih podatkov na AJPES ste ugotovili, da je direktor in solastnik d.o.o., ki se ukvarja s spletno prodajo. Delavec vam tega ni javil oz. ni zahteval soglasja, čeprav je v pogodbi o zaposlitvi delo za koga drugega prepovedano. Konkretno je zapisano: »V času, ko je sklenjeno delovno razmerje med delavcem in družbo, sme delavec delati za drugo pravno ali fizično osebo na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe le po poprejšnjem pisnem soglasju direktorja družbe.« Zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov in nespoštovanja določil pogodbe o zaposlitvi razmišljate o ustreznem postopku in nas prosite za mnenje, ali lahko oz. pod kakšnimi pogoji lahko odredite pregled službenega računalnika (gre za namizni računalnik, ki ga delavec uporablja le v službi) z namenom, da zberete dokaze o delavčevih nedovoljenih aktivnostih. V postopku bi iskali podatkovne datoteke in morebitne nedovoljene programe.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Prekomerni poseg v upravičeno pričakovano zasebnost zaposlenih (do katerega lahko pride tudi s preiskavo računalnika) ne ogroža zgolj zakonitost delodajalčevega konkretnega dejanja (v tem primeru preiskave računalnika in sledečih disciplinskih oz. drugih postopkov), ampak delodajalca potencialno izpostavlja tudi odškodninski oz. celo kazenski odgovornosti. Glede na navedeno menimo, da morate najprej preveriti, kaj je zaposleni s svojim ravnanjem sploh kršil. Če se odločite za sodno pot, potem vam svetujemo, da se za pregled računalnika pridobi podlaga v odredbi pristojnega sodišča. Če se izkaže, da pogoji za uvajanje postopkov niso podani, pa v splošnem menimo, da je - če sodelavec ne izpolnjuje vseh pričakovanj pri delu – morda ustreznejša pot od preiskovanja delovnih sredstev (kar neizogibno vključuje tudi obdelavo osebnih podatkov zaposlenega in morebitne posege v njegove pravice), odkrita komunikacija o tem, kaj se od zaposlenega pričakuje ter bolj učinkovito dodeljevanje in nadziranje opravljenih delovnih nalog.Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je glede vprašanja zasega službenega računalnika že izdal nekaj mnenj, kot je npr. mnenje št. 0712-234/2007/2, dostopno na http://bit.ly/WSh9KE.Uvodoma velja opozoriti, da ravnanje zaposlenega kot ga opisujete, lahko predstavlja kršitev internih aktov vaše družbe, težko pa brez ostalih informacij ocenjujemo morebitno kazensko ali civilno-odškodninsko odgovornost zaposlenega, niti ocenjevanje tega ne sodi v pristojnost Informacijskega pooblaščenca. Opozorili pa bi vas tudi na potencialno nejasnost (in posledice tega) v zvezi z določbo iz pogodbe o zaposlitvi: »»V času, ko je sklenjeno delovno razmerje med delavcem in družbo, sme delavec delati za drugo pravno ali fizično osebo na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe le po poprejšnjem pisnem soglasju direktorja družbe.« Navedeno je namreč mogoče interpertirati tudi tako, da omenjene omejitve veljajo zgolj za delo po avtorskih ali podjemih pogodbah, ne pa tudi za druge oblike poslovnega udejstvovanja oziroma dela. Po takšni interpretaciji zaposleni ni dolžan pridobiti vašega poprejšnjega soglasja, če je npr. direktor druge družbe, zato je v samem izhodišču izpostavlja vprašanje, ali je zaposleni s svojem ravnanjem sploh kaj kršil.Vprašanje nadzora službene elektronske pošte in službenega računalnik v marsičem presega zgolj vidike varovanja osebnih podatkov (v smislu ZVOP-1). Gre namreč za širše vprašanje posegov v (komunikacijsko) zasebnost posameznikov oz. zaposlenih (
- in
- člen Ustave RS), katerih varstvo je v Sloveniji zagotovljeno v kazenskem pravu v okviru določb o kršitvi tajnosti občil
- člena Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08 in 39/09, v nadaljevanju KZ-1) oz. v civilnem pravu v okviru določb o zahtevi za prenehanje kršitve osebnostnih pravic
- člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 97/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju OZ) oz. potem pripadajočih določb o odškodninski odgovornosti za takšen poseg. Prekomerni poseg v upravičeno pričakovano zasebnost zaposlenih (do katerega lahko pride tudi s preiskavo računalnika) zatorej ne ogroža zgolj zakonitost delodajalčevega konkretnega dejanja (v tem primeru preiskave računalnika in sledečih disciplinskih oz. drugih postopkov), ampak delodajalca potencialno izpostavlja tudi odškodninski oz. celo kazenski odgovornosti. Vaša previdnost je zato povsem na mestu.Če bi bili podani sumi, da je zaposleni storil katero od kaznivih dejanj, potem je primeren postopek, da njegov računalnik zasežete, s tam zavarujete morebitne dokaze in mu tako onemogočite dostop do podatkov na računalniku. Pomembno pa je, da potem na pomoč pokličete organe pregona in da sami ne pregledujete vsebine na računalniku. Policija ima namreč v Zakonu o kazenskem postopku natančno opredeljeno, kako mora postopati (glej 219.a oz. 223.a člen Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UBP, 47/13 in 87/14, v nadaljevanju ZKP)), predvsem z vidika, da se dokazom, ki so bili pridobljeni z računalnika kasneje v postopku ne more očitati, da so bili spremenjeni oz. da je bila kakorkoli okrnjena njihova celovitost. To se doseže z upoštevanjem postopkovnih in tehničnih pravil računalniške forenzike, pri čemer mora policija postopati po omenjenih določbah ZKP. Za sam zaseg naprav (v praksi za izdelavo forenzičnih kopij vsebine teh naprav) odredba preiskovalnega sodnika še ni potrebna, je pa potrebna za kasnejšo preiskavo, razen če se pridobi dovoljenja vseh relevantnih deležnikov. Po informacijah, s katerimi razpolaga Informacijski pooblaščenec so bile tudi v civilno pravdnih postopkih – če torej ne gre za znake storitve kaznivega dejanja – že izdane odredbe za preiskavo nosilcev podatkov. Sodišče lahko na predlog tožeče stranke, zoper toženo stranko npr. izda sklep za zavarovanje dokazov. Gre za odredbo pravdnega sodišča za zavarovanje dokazov po
- členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – UBP, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US in 10/14 – odl. US; ZPP), kjer lahko sodišče odredi izdelavo forenzične kopije e-poštne baze oziroma podatkov na računalniku ter predajo te v analizo zunanjemu izvedencu. Glede na zgoraj navedeno menimo, da morate najprej preveriti, kaj je zaposleni sploh kršil – ali so določbe v pogodbi o zaposlitvi takšne, da je zaposlenemu možno očitati kršitev le-teh. To vprašanje ne sodi v pristojnost Informacijskega pooblaščenca, zato vam predlagamo, da si v tem delu poiščete pravno pomoč. Če se odločite za sodno pot, potem vam svetujemo, da se za pregled računalnika pridobi podlaga v odredbi pristojnega sodišča. Če se izkaže, da pogoji za uvajanje postopkov niso podani pa v splošnem menimo, da je - če sodelavec ne izpolnjuje vseh pričakovanj pri delu – morda ustreznejša pot od preiskovanja delovnih sredstev (kar neizogibno vključuje tudi obdelavo osebnih podatkov zaposlenega in morebitne posege v njegovo pravice), odkrit pogovor o tem, kaj se od zaposlenega pričakuje ter bolj učinkovito dodeljevanje in nadziranje opravljenih delovnih nalog. Lep pozdrav, Informacijska pooblaščenkaMojca Prelesnik, univ.dipl.prav. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026