← Slovenija

Pregledovanje elektronske pošte zaposlenega s strani delodajalca - IPRS

Pregledovanje elektronske pošte zaposlenega s strani delodajalca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.01.2007 Številka: 0712-514/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja, Svetovni splet --> Kategorije: Delovna razmerja, Svetovni splet Spoštovani,Dne 21.12.2006 smo prejeli vaš dopis. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. tč.
  4. odst.
  5. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  6. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:1.) Ali lahko delodajalec odpre pošto, ki v podjetje prihaja na ime zaposlenega? 2.) V podjetju ima zaposleni zadolžen računalnik, ki je zaradi varovanja podatkov varovan z gesli. Ali sme v ta računalnik direktor pogledati oziroma ali sme prebirati elektronsko pošto, katere naslov je sestavljen iz imena in priimka zaposlenega in domene (imena) podjetja.si? Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma pojasnjuje, da predstavlja pregledovanje (tudi elektronske) pošte, ki jo izmenjajo zaposleni v službene in zasebne namene, poseg v zasebnost v smislu
  7. čl. Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami, v nadaljevanju Ustava RS), ki zagotavlja tajnost pisem in drugih občil in v katero se lahko poseže samo, če zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstva tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Pri tem velja poudariti, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega dometa
  8. čl. Ustave RS, pač pa zgolj tisti del obdelave osebnih podatkov, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. Napisano pomeni, da ZVOP-1 v skladu s
  9. čl. določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje pa upoštevajoč določilo
  10. tč.
  11. čl. ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo
  12. tč.
  13. čl. ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Posameznik pa je v skladu z
  14. odst.
  15. čl. ZVOP-1 določljiv, če se ga lahko neposredno ali posredno identificira s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Ad 1 V skladu z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru odpiranje pošte, ki prihaja v podjetje na ime zaposlenega, ne predstavlja kršitve ZVOP-1, saj ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu
  16. tč.
  17. čl. ZVOP-1.Pri tem pa Pooblaščenec opozarja, da neupravičeno (brez privolitve) odpiranje tujih pisem, brzojavk ali kakšnih drugih tujih zaprtih pisanj ali pošiljk lahko pomeni storitev kaznivega dejanja po
  18. čl. Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 63/94 s spremembami, v nadaljevanju KZ). Predlog za pregon zaradi suma kršitve tajnosti občil lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s kršitvijo tajnosti občil posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
  19. čl. Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je bila posamezniku z neupravičenim odpiranjem pošte ali uporabo podatkov navedenih v pošti povzročena škoda, pa lahko od povzročitelja skladno z določbami
  20. in
  21. čl. OZ zahteva tudi odškodnino.Ad 2 Upoštevajoč navedeno v točki Ad 1 Pooblaščenec poudarja, da je vprašanje, ki ste nam ga zastavili, še posebej občutljivo v odnosu delodajalec – delojemalec, saj obstaja odprta dilema, kakšno stopnjo zasebnosti lahko delojemalec upravičeno pričakuje in kdaj pomeni poseg v komuniciranje zaposlenega poseg v nedotakljivost njegove zasebnosti. Na eni strani imamo interes delodajalca, ki ima pravico do oblasti nad svojimi sredstvi (npr. telefoni, računalniškimi omrežji) in delovnim procesom, na drugi strani je legitimen interes zaposlenega, ki utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in delno samostojnost in zaupnost tudi na delovnem mestu, kot to tudi izhaja iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice Halford v. Združeno kraljestvo. Iz omenjene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in tudi ustavnopravne teorije in ZVOP-1 pa nadalje še izhaja, da predstavlja v okviru elektronske pošte osebni podatek zgolj prometni podatek, ki ustreza definiciji strukturiranega niza podatkov, ki se nahajajo v neki zbirki osebnih podatkov. Pri elektronski pošti zato v domet ZVOP-1 pade le njen prometni podatek, medtem ko je sama vsebina elektronske pošte varovana v okviru
  22. čl. KZ. Ker je Pooblaščenec v skladu s
  23. in
  24. tč.
  25. odst.
  26. čl. ZVOP-1 pristojen le za dajanje neobveznih mnenj o skladnosti kodeksov poklicne etike, splošnih pogojih poslovanja oziroma njihovih predlogov s predpisi s področja varstva osebnih podatkov in za dajanje mnenj, pojasnil in stališč o vprašanjih s področja varstva osebnih podatkov, so zato v nadaljevanju z vidika ZVOP-1 obravnavani le prometni podatki elektronske pošte, saj Pooblaščenec za tolmačenje varovanja pravice do tajnosti občil nima ustreznih pooblastil.V konkretnem primeru to pomeni, da je že elektronski naslov osebni podatek, če se lahko z njim posameznika določi, ali če je posameznik z njim določljiv. Elektronski naslovi, iz katerih so razvidni ime, priimek in zaposlitev posameznika, so na primer podatki, ki zadostujejo, da se posameznika določi ali da je ta vsaj določljiv. Čeprav sama vsebina elektronskega sporočila z vidika
  27. tč.
  28. čl. v zvezi s
  29. tč.
  30. čl. ZVOP-1 običajno ne sodi v okvir ZVOP-1, pa shranjevanje poslanih in prejetih sporočil (npr. Inbox in Outbox), ki vsebuje elektronske naslove, na katere je posameznik poslal elektronsko sporočilo oziroma od katerih je sporočilo prejel; datum in čas pošiljanja oziroma sprejema sporočila; zadeve sporočila in druge tehnične podatke v povezavi s sporočilom (priponka, velikost, itd.), pomeni zbirko glede na predhodno navedene člene ZVOP-
  31. Pri navedenih podatkih (t.i. prometni podatki) gre namreč v skladu s
  32. tč.
  33. čl. ZVOP-1 za strukturiran niz podatkov, ki se jih da obdelovati po abecednem vrstnem redu, po datumu prejema ali oddaje, po velikosti ipd. Upoštevajoč navedeno in
  34. odst.
  35. čl. ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je obdelava določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, obdelava osebnih podatkov pa je v skladu s
  36. odst.
  37. čl. ZVOP-1 dopustna tudi v primeru, ko je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, Pooblaščenec meni, da delodajalec načeloma nima pravne podlage za vpogled v prometne podatke o elektronski pošti. Kljub pravici delavca, da delodajalec varuje in spoštuje njegovo osebnost ter upošteva in ščiti zasebnost, zapisani tudi v
  38. čl. Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02), pa Pooblaščenec opozarja, da z vidika
  39. odst.
  40. čl. ZVOP-1 ni mogoče zanemariti pravice delodajalca, da bdi nad svojimi sredstvi in skrbi za pravilnost in zakonitost poslovanja, kot tudi za smotrnost porabe sredstev. Komentar Ustave tako pojasnjuje, da je v takšni situaciji na eni strani prisoten interes delodajalca, ki ima pravico do oblasti nad svojimi sredstvi in pravico, da nadzira, ali je ta oprema uporabljena skladno z namenom, za katerega je bila zaposlenemu dana v uporabo. Na drugi strani pa obstaja interes posameznika (zaposlenega), ki utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in zaupnosti na delovnem mestu (podrobneje glej Komentar Ustave, str. 401).Napisano zato ne pomeni, da delodajalec ne more vpogledati ali omejiti uporabe službenega elektronskega naslova, če bi se iz drugih razlogov (ne z vpogledom v zasebno pošto, pač pa denimo na podlagi visokega računa za posredovanje večje količine podatkov, odzivov tretjih oseb na vaša sporočila, počasno delovanje omrežja zaradi pošiljanja slikovnih ali zvočnih datotek, povečano število virusov …) izkazalo, da se službenega elektronskega naslova ne uporablja v skladu z vsem navedenim in v skladu s politiko delodajalca glede uporabe službenih sredstev, saj sta namreč oprema, kamor sodi tudi zadolženi računalnik, in službeni elektronski naslov last delodajalca, delavec pa ima kot imetnik zgolj pravico do uporabe. Zato Pooblaščenec meni, da je zaposlene potrebno pisno v naprej obvesti, v katerih izjemnih primerih lahko delodajalec vpogleda in shranjuje prometne podatke o elektronski pošti. Pri takšni obdelavi pa Pooblaščenec opozarja, da mora delodajalec spoštovati
  41. čl. ZVOP-1, ki ureja načelo sorazmernosti, tudi paziti, da so osebni podatki, ki jih obdeluje, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo, saj se da iz vhodne in izhodne elektronske pošte (predvsem iz podatkov o pošiljatelju in po navedeni zadevi) ugotoviti tudi druge osebne podatke posameznika, kot so zdravstveno stanje posameznika, versko prepričanje, sindikalno pripadnost (vsi ti podatki so glede na
  42. tč.
  43. čl. ZVOP-1 tudi občutljivi osebni podatki), sorodstvena in drugačna razmerja, premoženjsko stanje itd. Prav tako pa je z vidika ZVOP-1, ki glede na
  44. čl. v zvezi z
  45. tč.
  46. čl. potrebno opozoriti predvsem na
  47. čl. ZVOP-
  48. Navedeni člen ureja dolžnost upravljavcev osebnih podatkov in pogodbenih obdelovalcev, da zavarujejo osebne podatke na način iz
  49. čl. zakona. Upravljavci osebnih podatkov pa morajo v svojih aktih tudi predpisati postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določiti osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke. Izhajajoč iz navedenega, Pooblaščenec ocenjuje, da lahko delodajalec v smislu
  50. odst.
  51. čl. ZVOP-1 brez privolitve delavca vpogleda v prometne podatke njegove elektronske pošte, v kolikor s tem ščiti svojo lastnino, poslovne interese in podatke, ki iz tega izvirajo, če je delavec o tej možnosti predhodno obveščen ali seznanjen in so hkrati spoštovana tudi določila
  52. in
  53. čl. ZVOP-
  54. V kolikor pa delodajalec dovoljuje uporabo svojih sredstev tudi za zasebne namene, posledično nima pravice pregledovati tistih zbirk datotek oz. prometnih podatkov ali njihovih delov, iz katerih nedvoumno izhaja, da so last delavca in spadajo v sfero njegove zasebnosti. V primeru, če delodajalec vpogleda v vsebino elektronske pošte, pa gre za zgoraj opisano kršitev
  55. čl. Ustave RS, pravice, iz katere kršitev je mogoče uveljavljati v okviru kazenskega postopka na podlagi
  56. člena KZ, ki opredeljuje kaznivo dejanje kršitev tajnosti občil, ali pa z odškodninsko tožbo na civilnem sodišču.S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. pravnik pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.