Pregledovanje videoposnetkov zaradi nadzora nad prihodi in odhodi delavca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.12.2014 Številka: 0712-1/2014/3879 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec je dne
- 2014 prejel vaš dopis, v katerem ste navedli, da ste zaposleni v državni upravi (policija) in da je vhod na vaše delovno mesto varovan s kamerami. Sprašujete, ali je vaš delodajalec smel gledati posnetke te kamere za 60 dni nazaj, in sicer izključno iz razloga, da bi ugotovil, kdaj prihajte in odhajate z dela. Ob pregledovanju videoposnetkov so izpisali vaše prihode in odhode iz službe z namenom uvesti disciplinski postopek, v kolikor bi predčasno odhajali domov. Poudarili ste, da na delovnem mestu ni kakšne druge registracije delovnega časa, saj delate po razporedu dela, za točen prihod in odhod iz službe pa skrbi vodstvo. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Glede na namen iz prvega odstavka
- člena ZVOP-1, pregledovanje videoposnetkov načeloma ne bi predstavljalo kršitve določb ZVOP-1, če bi delodajalec videoposnetke pregledoval za nadzor vstopov in izstopov iz prostorov oziroma ali je določeni delavec prišel na delo oziroma odšel z dela ob določenem času, vendar le pod pogoji navedenimi v nadaljevanju. Delodajalec mora pri tem upoštevati načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1 in videoposnetkov ne sme pregledovati vsak dan in za vse delavce, ampak le takrat, ko obstaja sum, da določeni delavec ni spoštoval navodil v zvezi z delovnim časom. Delodajalec lahko videoposnetke obdeluje v disciplinskem postopku, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, in sicer le za namen dokazovanja kršitve obveznosti iz delovnega razmerja (kar pomeni, da že obstaja sum, da je delavec določenega dne ali v določenem obdobju storil določeno kršitev) in ne za namen ugotavljanja kršitve (ali je bila kršitev sploh storjena). O b r a z l o ž i t e v: Z videonadzorom pridobljeni podatki (videoposnetki), ki se nanašajo na posameznika, so osebni podatki, in so del zbirke osebnih podatkov, ki nastane z izvajanjem videonadzora. Pregledovanje videoposnetkov pomeni enega od možnih načinov obdelave osebnih podatkov. V
- členu ZVOP-1 je določeno, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter da se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. ZVOP-1 ureja videonadzor v
- (splošne določbe),
- (dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore),
- (večstanovanjske stavbe) in
- členu (delovni prostori). V prvem odstavku
- člena ZVOP-1 je določeno, da lahko javni in zasebni sektor izvajata videonadzor dostopa v njihove uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. V prvem odstavku
- člena pa je določeno, da se izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Izvajanje videonadzora dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore predstavlja bistveno manjši poseg v zasebnost zaposlenih kot izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov, zaradi česar so v
- členu ZVOP-1 pogoji za izvajanje videonadzora in s tem zakoniti namen zbiranja in uporabe videoposnetkov dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore določeni precej širše, je to v zvezi z izvajanjem videonadzora znotraj delovnih prostorov določeno v
- člen ZVOP-
- Glede na namen, naveden v prvem odstavku
- člena ZVOP-1, pregledovanje videoposnetkov dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore tako načeloma ne bi predstavljalo kršitve določb ZVOP-1, če bi delodajalec videoposnetke pregledoval za nadzor vstopov in izstopov iz prostorov oziroma ali je določeni delavec prišel na delo oziroma odšel z dela ob določenem času, vendar le pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju. Delodajalec mora pri tem upoštevati načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1 in videoposnetkov ne sme pregledovati vsak dan in za vse delavce, ampak le takrat, ko obstaja sum, da določeni delavec ni spoštoval navodil v zvezi z delovnim časom. Pregled videoposnetkov kamer, ki niso nameščene zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov, je načeloma dopusten le v primerih, ko pride do poškodovanja ali odtujitve premoženja ali ogrožanja ljudi. Pregled videoposnetkov je dopusten v primerih, ko je bila kršitev že zaznana, ko je bil ocenjen čas kršitve in se ciljni videoposnetek dogodka, ki predstavlja kršitev, uporabi v dokazne namene. To pomeni, da videoposnetki ne smejo biti uporabljeni za namen ugotavljanja, ali je bila storjena kršitev in katera kršitev je bila storjena. Ker je v konkretnem primeru vprašanje vezano na pravico delodajalca do obdelave osebnih podatkov delavcev, Informacijski pooblaščenec dodaja, da je delovnopravno področje specialno urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, v nadaljevanju: ZDR-1), ki glede obdelave osebnih podatkov v
- členu določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Če je torej izvajanje videonadzora zakonito, lahko delodajalec videoposnetke nadalje obdeluje v disciplinskem postopku, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pravno podlago za tovrstno obdelavo osebnih podatkov predstavlja zakon (
- člen ZDR1), kar je v skladu s
- členom ZVOP-
- Ob tem Informacijski pooblaščenec poudarja (kot je že navedel zgoraj), da lahko delodajalec videoposnetke uporablja le za namen dokazovanja kršitve obveznosti iz delovnega razmerja (kar pomeni, da že obstaja sum, da je delavec določenega dne ali v določenem obdobju storil določeno kršitev) in ne za namen ugotavljanja kršitve (ali je bila kršitev sploh storjena). Lepo pozdravljeni, Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026