← Slovenija

Prenos baze OP na drugo podjetje, ki izvaja javno službo - IPRS

Prenos baze OP na drugo podjetje, ki izvaja javno službo + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.12.2007 Številka: 0712-1071/2007/2 Kategorije:Razno --> Kategorije: Razno Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 04.12.2007, v kateri navajate, da ste komunalno podjetje, ..., kjer je družbenik tudi Občina .... Do sedaj ste opravljali storitve oskrbe s pitno vodo in bili upravljavec vodovodnega sistema v Občini ... po posebni pogodbi. V letošnjem letu vam je Občina ... odpovedala pogodbo in želi dejavnost oskrbe s pitno vodo prenesti na novoustanovljeno Javno podjetje ...d.o.o. V času dolgoletnega izvajanja teh storitev ste v družbi vzpostavili celotno bazo podatkov o uporabnikih, vzpostavili register priključnih mest o porabi pitne vode (register vodomerov), celotno oskrbo in delovanje sistema pa vodili računalniško. Celotna računalniška oprema in računalniški program je last družbe, ne nazadnje intelektualno delo zaposlenih, ki so vlagali svoje znanje v vzpostavitev delovanja tega sistema. Sedaj Občina ... od vas zahteva, da brezplačno prenesete celotno bazo podatkov o uporabnikih -pravnih in fizičnih oseb, register priključnih mest ter podatke o porabi pitne vode za fizične osebe na javno podjetje ...d.o.o. Iz njihovega dopisa izhaja, da je prej navedena baza podatkov last lastnikov, čeprav ne povedo katerih lastnikov. Prepričani ste, da zahtevana baza podatkov (ime, priimek, naslov, evidenca odjemnega mesta in stanje vodomera) spada med osebne podatke in je ni možno kar tako prenašati na drugo pravno osebo. Glede na navedeno, nas prosite za naše mnenje. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec se strinja z vašo ugotovitvijo, da gre za osebne podatke, ki jih ni mogoče kar tako prenašati na drugo pravno osebo. Vendar gre v obravnavanem primeru za pravno osebo, ki bo kot vaš naslednik izvajala javno službo. Sledenje dejstvo pa predstavlja izjemo, zaradi katere po mnenju Pooblaščenca, glede posredovanja osebnih podatkov, obstaja pravna podlaga v
  6. odst.
  7. čl. ZVOP-1, saj gre za izvrševanje pogodbenega odnosa. Obrazložitev: V skladu z
  8. členom Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33/91, 42/97, 60/00 in 69/04) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ista določba v nadaljevanju določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Ustavna določba je konkretizirana z ZVOP-1, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov (
  9. člen ZVOP-1). Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.
  10. tč.
  11. čl. ZVOP-1 pa določa, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Na podlagi navedenega so podatki, ki naj bi jih po navodilu občine posredovali novoustanovljenemu javnemu podjetju (ime in priimek, naslov, evidenca odjemnega mesta in stanje vodomera) nedvomno osebni podatki v smislu ZVOP-
  12. Obdelava osebnih podatkov, v skladu s
  13. točko
  14. čl. ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana. Navedeno pomeni, da praktično kakršnokoli ''rokovanje'' z osebnimi podatki pomeni njihovo obdelavo. Splošna pravna podlaga za dopustno obdelavo osebnih podatkov je določena v prvem odst.
  15. čl. ZVOP-1, na podlagi katere se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V
  16. in
  17. čl. ZVOP-1 pa so natančneje posebej razdelane pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju. Za vas predstavlja podlago za dopustno obdelavo osebnih podatkov
  18. čl. ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je obdelava določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Drugi odstavek
  19. člena ZVOP-1 določa, da se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Ne glede na prvi odstavek
  20. člena ZVOP-1 v tretjem odstavku istega člena dopušča še, da se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz
  21. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Na podlagi podatkov, ki ste nam jih posredovali, Pooblaščenec ocenjuje, da vaše podjetje razpolaga z navedenimi podatki zato, ker je na podlagi pogodbe z Občino ... med drugim opravljalo javno službo na področju oskrbe s pitno vodo in upravljanje vodovodnega sistema v Občini .... Področni zakoni, ki urejajo obravnavano področje, so Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 100/2005 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS), Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 39/2006-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVO-1) in Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/1993 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGJS). Tako ZVO-1 v
  22. čl. določa, da oskrba s pitno vodo sodi med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja. Občina pa zagotavlja opravljanje lokalnih javnih služb v skladu z
  23. čl. ZLS z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, lahko pa ustanovi javni zavod ali javno podjetje, ali pa podeli koncesijo. Navedeno pomeni, da je občina preko vašega podjetja zagotovila opravljanje obvezne lokalne javne službe, namesto, da bi jo opravljala sama. Pri izvajanju te storitve, ki sodi v javno službo, pa ste tudi pridobivali osebne podatke, ki ste jih lahko obdelovali zgolj za namen, za katerega so bili zbrani. Zakonsko podlago za zbiranje tovrstnih osebnih podatkov vam je dajal ZLS, ki sicer v 21.a členu govori o obdelavi osebnih podatkov občine. Ker pa ste pri opravljanju javne službe delovali v imenu občine, kot njena podaljšana roka, ste z namenom opravljanja zakonitih nalog, ki jih je na vas s pogodbo prenesla občina, tudi obdelovali osebne podatke, ki so bili za to potrebni in primerni, saj bi v nasprotnem primeru to morala storiti občina sama. Se pa seveda postavi vprašanje, kaj se zgodi v primeru, ko občina takšno pogodbo prekine in izvajanje javne službe podeli drugi pravni osebi. Razlog, da razpolagate s tovrstno zbirko osebnih podatkov, je namreč prav pogodba, s katero vam je občina podelila izvajanje javne službe. In tudi prav na podlagi pogodbe o izvajanju javne službe, ste lahko obdelovali tovrstne osebne podatke. Fizične osebe, katerih osebne podatke ste obdelovali, pa so bile z vami v nekakšnem »prisilnem pogodbenem razmerju«, če so želele biti deležne storitve, ki se izvaja v obliki javne službe. Pooblaščenec bi ob tem omenil sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1055/99, z dne 23.02.2000, kjer sodišče v obrazložitvi ugotavlja, da gre v primeru opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe med izvajalcem teh služb in njihovimi uporabniki za pogodbeno razmerje, ki pa ni povsem klasično in avtonomno, ampak je sestavina tega razmerja deloma tudi uzakonjen javnopravni element – interes po skrbi za človekovo bivalno okolje. Na podlagi navedenega je seveda ob prekinitvi tovrstne pogodbe o upravljanju javne službe, prenehala tudi pravna podlaga za obdelavo na njeni podlagi zbranih osebnih podatkov. Zagotovo pa so pri obdelavi teh osebnih podatkov izjema neplačila in njihova izterjava. Hramba tovrstnih podatkov pa je vezana tudi na računovodske standarde in davčno zakonodajo. Glede samega posredovanja tako zbranih osebnih podatkov, torej izključno seznam fizičnih oseb (ime, priimek, naslov, evidenca odjemnega mesta in stanje vodomera), ne pa npr. računalniških programov in intelektualnega dela vaših delavcev, na drugo pravno osebo, ki prevzame izvajanje javne službe, pa Pooblaščenec ocenjuje, da ravno zaradi gornje ugotovitve, da gre za neke vrste »prisilno pogodbeno razmerje«, kjer je ena pogodbena stranka izvajalec javne službe, obstaja pravna podlaga v
  24. odst.
  25. čl. ZVOP. Slednja v zasebnem sektorju dopušča obdelavo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Vaše podjetje je namreč prav za potrebe izpolnitve pogodbe, na eni strani z občino, na podlagi katere je izvajala javno službo, po drugi strani pa s fizičnimi osebami, kot uporabniki njene storitve, obdelovala osebne podatke. Kar pomeni, da je za samo izvajanje javne službe, ki je predmet pogodbe, v primeru zamenjave izvajalca javne službe potrebno te podatke posredovati pravni osebi, ki bo izvajalec te javne službe, da se bo na ta način še naprej zagotovilo izpolnjevanje ene od nalog občine, to je, da zagotavlja oskrbo s pitno vodo in tudi pogodbe glede izvajanja javne službe v razmerju do teh fizičnih oseb, katerih osebni podatki se bodo posredovali. S spoštovanjem. Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.