← Slovenija

Prenos dejavnosti na hčerinsko podjetje - IPRS

Prenos dejavnosti na hčerinsko podjetje + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.09.2012 Številka: 0712-1/2012/2892 Kategorije:Upravljanje gospodarskih družb --> Kategorije: Upravljanje gospodarskih družb Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 20.9.2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da je v okviru svoje dejavnosti gospodarska družba ustanovila klub, v katerega se kupci izdelkov prosto včlanjujejo in v zvezi s tem uživajo določene ugodnosti. Pri včlanjevanju so člani kluba gospodarski družbi posredovali svoje osebne podatke, ki jih je slednja uporabljala tudi za namene neposrednega trženja. Gospodarska družba sedaj želi prenesti klub in z njim povezane dejavnosti na hčerinsko družbo, kar pomeni da bi s prenosom dejavnosti v celoti prenesla bazo osebnih podatkov in upravljavske pravice na hčerinsko družbo – matična družba torej ne bi imela nobenih pravic do baze osebnih podatkov, ki so predmet prenosa. Hčerinska družba bo uporabljala osebne podatke izključno za namen, za katerega so bili posredovani. Glede na to, da je zgoraj opisana situacija v bistvenih delih enaka prevzemu družbe (v obeh primerih gre za prenos dejavnosti družbe na drugo pravno osebo) vas zanima, ali se smiselno uporabljajo pravila glede prenosa osebnih podatkov v postopku prevzema družbe? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. tč.
  3. odst.
  4. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. ZVOP-1 določa, da je vsaka gospodarska družba, ne glede na kapitalski delež drugih družb, po
  6. tč.
  7. člena ZVOP-1 samostojen upravljavec osebnih podatkov. Glede na določilo I. odst.
  8. čl. ZVOP-1 se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Vendar pa Pooblaščenec opozarja, da se v zasebnem sektorju lahko tudi obdelujejo osebni podatki posameznikov, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Pooblaščenec meni, da bi prenos zbirke osebnih podatkov v okviru prenosa celotne dejavnosti podjetja lahko pomenil takšno uresničevanje zakonitega interesa zasebnega sektorja, ki očitno prevladuje nad interesi posamezne stranke. Seveda pa to velja le v primeru, da je bila baza strank prvotno pridobljena v skladu z veljavno zakonodajo in da se ta prenaša kot del celotnega poslovanja. Prenos osebnih podatkov na drugo (hčerinsko) podjetje je torej eventualno zakonit, v kolikor gre za prenos celotne dejavnosti (poslovanja), za opravljanje katere so osebni podatki iz zbirke, ki se prenaša, po naravi stvari nujno potrebni. Pri tem Pooblaščenec opozarja še na obveznost iz
  9. odstavka
  10. člena ZVOP-
  11. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Povedano pomeni, da ZVOP-1 poizkuša v celoti urediti področje varstva osebnih podatkov v navedenih primerih. Iz besedila omenjene določbe izhaja, da je varstvo osebnih podatkov del širšega področja varstva zasebnosti oziroma tako imenovana informacijska oziroma podatkovna zasebnost, kar je drug naziv za varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in na primer tudi vpisna številka študenta), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Splošna opredelitev pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov je podana v
  12. členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 42/2006, v nadaljevanju ZGD-1) v
  13. členu odvisno družbo opredeljuje kot pravno samostojno družbo, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga družba (obvladujoča družba). Ne glede na dejstvo, da sta matično podjetje in hčerinsko podjetje medsebojno v razmerju odvisne in obvladujoče družbe, predstavljata glede na določbe ZGD-1 v celoti samostojni pravni osebi. Šesta točka
  14. člena ZVOP-1 določa, da je upravljavec osebnih podatkov fizična ali pravna oseba, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov. Glede na navedeno, je zavezanec vsaka gospodarska družba ali posameznik. ZVOP-1 torej ne dopušča možnosti, da bi kot isti upravljavec osebnih podatkov veljali povezani družbi, temveč določa, da je vsaka gospodarska družba, ne glede na kapitalski delež drugih družb, po
  15. tč.
  16. člena ZVOP-1 samostojen upravljavec osebnih podatkov. Obvladujoča družba in hčerinsko podjetje sta dve različni pravni osebi, zato smejo podatki med družbama prehajati le skladno s pravno podlago za takšno obdelavo, kot to določa ZVOP-
  17. Glede na določilo I. odst.
  18. čl. ZVOP-1 se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Poleg tega se v zasebnem sektorju lahko obdelujejo osebni podatki posameznikov, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Pooblaščenec meni, da bi lahko prenos zbirke osebnih podatkov v okviru prenosa celotne dejavnosti podjetja lahko pomenila takšno uresničevanje zakonitega interesa zasebnega sektorja, ki očitno prevladuje nad interesi posamezne stranke. Seveda pa to velja le v primeru, da je bila baza strank prvotno pridobljena v skladu z veljavno zakonodajo in da se ta prenaša kot del celotnega poslovanja. Prenos osebnih podatkov na drugo podjetje je torej eventualno zakonit, v kolikor gre za prenos celotne dejavnosti (poslovanja), za opravljanje katere so osebni podatki iz zbirke, ki se prenaša, po naravi stvari nujno potrebni. Pooblaščenec pa v zaključku opozarja še na določbe
  19. člena ZVOP-1, po katerem mora upravljavec osebnih podatkov (prevzemnik zbirke osebnih podatkov) ali njegov zastopnik v primeru, da osebni podatki niso bili zbrani neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, posamezniku najpozneje ob vpisu ali posredovanju osebnih podatkov uporabniku osebnih podatkov sporočiti podatke o upravljavcu osebnih podatkov in njegovem morebitnem zastopniku (osebno ime, naziv oziroma firma in naslov oziroma sedež) in namen obdelave osebnih podatkov. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.