← Slovenija

Prenos zdravstvene dokumentacije iz specialistične ambulante v JZZ novemu izvajalcu koncesionarju - IPRS

Prenos zdravstvene dokumentacije iz specialistične ambulante v JZZ novemu izvajalcu koncesionarju + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.04.2022 Številka: 07120-1/2022/112 Kategorije: --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki, Posredovanje OP med upravljavci, Zavarovanje osebnih podatkov Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne
  4. 2022 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede hrambe, predaje ali uničenja zdravstvene dokumentacije iz parodontološke ambulante v zdravstvenem domu, ki ni bila prevzeta s strani novega izvajalca. Pojasnjujete (povzetek), da novi izvajalec - koncesionar (d.o.o.) ne želi prevzeti papirne zdravstvene dokumentacije (več kot 1300 kartotek in papirne napotnice za paciente iz čakalne knjige), prevzel pa bi elektronsko dokumentacijo in elektronsko čakalno knjigo. Vaš zdravstveni dom je vso dokumentacijo hranil vmesno obdobje od prenehanja dela ambulante v ZD, ker do sedaj ni bilo prevzemnika dejavnosti oziroma te dejavnosti tudi vi niste več opravljali. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  5. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  6. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  7. točko prvega odstavka
  8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  9. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma še pojasnjujemo: da je naš odgovor zgolj načelen oziroma pogojen in se tiče le vidika varstva osebnih podatkov; da je dokončno stališče sicer možno le v morebitnem inšpekcijskem postopku, pri čemer je IP pristojen le za vprašanja varstva osebnih podatkov in ne za širša vprašanja izvajanja zdravstvene dejavnosti, razmerja z ZZZS, načina izpolnjevanja programa ZZZS in podobno; da se opredeljujemo le do prenosa zdravstvene dokumentacije in ne do prenosa vsebine čakalne knjige ali seznama. Ker zakonodaja tega posebnega položaja izrecno ne ureja, po načelnem mnenju IP novi izvajalec lahko in mora od zdravstvenega doma prevzeti vso zdravstveno dokumentacijo ne glede način njenega vodenja, in sicer le za tiste paciente, ki izrazijo voljo, da bodo koristili zdravstveno oskrbo pri novem izvajalcu. Po načelnem mnenju IP bi moral zdravstveni dom vsaj paciente, ki so na čakalnem seznamu, obvestiti o novem izvajalcu ali pa bi to v skladu s pogodbo o obdelavi osebnih podatkov lahko v imenu zdravstvenega doma naredil novi izvajalec. Šele na tak način bi pacienti imeli možnost, da se izjasnijo o nadaljevanju zdravljenja in s tem o prenosu zdravstvene dokumentacije. Zdravstveno dokumentacijo preostalih pacientov (tistih, ki niso izrazili volje, da bodo nadaljevali zdravljenje pri novem izvajalcu, tistih, ki so zdravljenje zaključili in morebiti umrlih) je dolžan varno hraniti prvi izvajalec oziroma zdravstveni dom, in sicer v skladu s predpisanimi roki iz ZZPPZ (Priloga 1, št. NIJZ 1) in Enotnim klasifikacijskim načrtom za zdravstvene zavode. O b r a z l o ž i t e v: Ker gre v predstavljenem primeru za izvajanje istega programa ZZZS, kot ste ga prej izvajali v vašem javnem zdravstvenem zavodu, bi bilo sicer možno pogojno zagovarjati dve rešitvi:

(1)o prenosu zdravstvene dokumentacije v elektronski in papirni obliki odločajo pacienti, in
(2)celotno zdravstveno dokumentacijo za vse paciente je treba v vsakem primeru predati novemu izvajalcu. Toda zakonodaja te situacije izrecno ne ureja, zato se IP v tem trenutku lahko nasloni le na določbe, ki na splošno že urejajo prenos zdravstvene dokumentacije v ZZDej, ZZdrS in ZPacP, ter dodatno še na splošne določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Poleg tega po mnenju IP, zaradi specifičnosti vašega primera, verjetno ni primerno sklicevanje po analogiji na določbe ZZdej in ZZdrS v delu, ki se nanašajo na ravnanje z zdravstveno dokumentacijo ob prenehanju zasebne zdravstvene dejavnosti. Dodaten problem pri razlagi je tudi, da spodnje določbe ZZDej in ZZdrS niso usklajene glede obsega dokumentacije in glede pooblastila pacienta. Peti odstavek
  1. člen ZZDej določa, da je potrebno v primeru premestitve ali preselitve bolnika ali če bolnik izbere drugega zdravnika, vso pomembno zdravstveno dokumentacijo o bolniku predati zdravniku, ki nadaljuje zdravljenje. Podobno določa
  2. člen ZZdrS, ki prenos veže še na pooblastilo pacienta in govori o prenosu vse zdravstvene dokumentacije. Čeprav v konkretnem primeru ne gre za izbiro novega osebnega zdravnika, sta omenjeni določbi ZZDej in ZZdrS relevantni tudi v konkretnem primeru, saj pravica do izbire zdravnika (in izvajalca) velja tudi za druge zdravnike (in izvajalce) –
  3. člena ZPacP. Obe določbi se izrecno ne omejujeta le na osebnega zdravnika (tako kot na primer Pravila OZZ), temveč ju je možno razumeti, da veljajo tudi za specialistično obravnavo v primeru, ko nekdanji izvajalec preneha s tem delom dejavnosti, pacienti pa nadaljujejo obravnavo pri drugem izvajalcu. Iz petega odstavka
  4. člena ZZDej ter
  5. člena ZZdrS ne izhaja le obveznost predaje originalne zdravstvene dokumentacije (tj. obveznost, ki jo ima prejšnji izvajalec), temveč implicitno tudi obveznost prevzema (tj. obveznost novega izvajalca) zdravstvene dokumentacije. V obeh primerih je pogoj za prenos zdravstvene dokumentacije nadaljevanje zdravljenja, ki je seveda odvisno od volje pacienta. To pomeni, da mora biti vsa izvirna zdravstvena dokumentacija pacientov, ki bi izrazili voljo za nadaljevanje zdravstvene oskrbe pri novem izvajalcu, obvezno predana novemu izvajalcu. Oblika oziroma način vodenja zdravstvene dokumentacije ni relevantna. Če je ali bi novi izvajalec zakonito prevzel elektronsko dokumentacijo, mora obvezno prevzeti tudi papirno dokumentacijo, ker postane upravljavec vseh osebnih podatkov pacienta, kjerkoli in v kakršnikoli obliki se ti nahajajo. Zgornje stališče je podprto tudi: s četrto alinejo šestega odstavka
  6. člena ZPacP, ki zakonitost posredovanja zdravstvene dokumentacije drugemu izvajalcu pogojuje s potrebo po zdravljenju. Do potrebe po zdravljenju pa bi prišlo le, če bo pacient želel biti deležen storitev pri novem izvajalcu; z načelom celovitosti in zaupnosti osebnih podatkov ter načela omejitve shranjevanja iz
  7. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, in z zahtevo prvega odstavka
  8. člena ZZDej, ki določa, da morajo izvajalci (torej tudi novi) voditi zdravstveno dokumentacijo v skladu s posebnim zakonom (tj. ZZPPZ), pri čemer je določba sankcionirana (podobno je določeno tudi v
  9. členu ZZdrS). Glede na zgoraj navedeno ni videti podlage, da bi lahko ali moral novi izvajalec prevzeti tudi zdravstveno dokumentacijo (ne glede na način njenega vodenja) tistih pacientov, ki so zdravljenje zaključili, pacientov, ki ne želijo nadaljevanja zdravljenja pri novem izvajalcu ali pacientov, ki so že umrli. Dokler ne pride do formalnega (delnega ali celotnega) prenosa zdravstvene dokumentacije ali če do tega sploh ne pride, je treba v vsakem primeru zagotoviti, da se, kljub prenehanju dejavnosti v zdravstvenem domu, zadosti standardnim načelom varstva osebnih podatkov, zlasti zahtevi po spoštovanju predpisanih rokov hrambe in zahtev po varni hrambi. Za kršitev varstva osebnih podatkov bi šlo, če bi izvajalec zdravstvene dejavnosti ob dokončnem prenehanju dejavnosti zdravstveno dokumentacijo uničil (izjema je tista dokumentacija, ki ji je potekel predpisani rok hrambe in ni arhivsko gradivo) ali jo prepustil v ne-varno hrambo drugi osebi ali jo celo prepustil propadanju in nepooblaščeni obdelavi brez nadzora. Zato je dolžnost izvajalca, da še pred prenehanjem dejavnosti in s tem torej pred prenehanjem pravne osebe poskrbi za kontinuiteto varne in zakonite hrambe tiste zdravstvene dokumentacije, ki ji še ni potekel rok hrambe. Pomembno je, da je z nadaljevanjem hrambe poskrbljeno za spoštovanje vseh načel iz
  10. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov ter seveda vseh, s temi načeli povezanih splošnih pravil o varstvu osebnih podatkov iz omenjene uredbe (npr.
  11. člen – varnost,
  12. člen – prepoved uporabe, če zanjo ni ustrezne pravne podlage) in področnih zakonov (npr. ZZPPZ – roki hrambe, ZPacP – pravica do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo). Zdravstveno dokumentacijo, ki jo mora prevzeti novi izvajalec, lahko v njegovem imenu in na njegov račun še naprej hrani zdravstveni dom na podlagi pogodbe o obdelavi osebnih podatkov po
  13. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Obveščanje pacientov o novem izvajalcu ima lahko podlago v določbah ZPacP, ki se nanašajo na kakovostno, primerno in varno zdravstveno obravnavo ter v določbah
  14. oziroma
  15. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Glede pogodbene obdelave osebnih podatkov je že izdanih več mnenj, ki so dostopna na spletni strani IP. Prav tako so v zvezi s tem izdane smernice IP pod zavihkom »publikacije«. V vprašanje odplačnosti pogodbe se IP ne more spuščati. Na spletni strani IP so dostopna tudi nekatera mnenja v zvezi z obvezno hrambo zdravstvene dokumentacije. Za presojanje druge teoretično možne rešitve (gl. prvi odstavek zgoraj, tj. da je celotno zdravstveno dokumentacijo za vse paciente je treba v vsakem primeru predati novemu izvajalcu) - v trenutnem položaju, ko predpisi tega specifičnega primera sploh ne urejajo in gre za neke vrste delno pravno praznino - IP žal ni pristojen, pač pa vam predlagamo, da se najprej obrnete na Ministrstvo za zdravje in ZZZS. Lepo vas pozdravljamo, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.