← Slovenija

Prepoved snemanja in objavljanja fotografij učiteljev - IPRS

Prepoved snemanja in objavljanja fotografij učiteljev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.12.2008 Številka: 0712-804/2008/2 Kategorije:Snemanje sej in javnih dogodkov, Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet, Snemanje sej in javnih dogodkov Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2008 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da vas je učenec med poukom fotografiral in vaše slike objavil na net. log-u. Ker je to prvi primer na vaši šoli, nas prosite, da vam odgovorimo, kakšna je zakonska osnova oz. pravica do zasebnosti. Po šolskem hišnem redu je uporaba mobitelov prepovedana. Učenec (ni edini) ima na internetu tudi več posnetkov svojih sošolcev. Staršem boste morali podati zakonsko razlago uporabe in zlorabe multimedijskih sredstev. Sprašujete nas, na kateri zakon in katere člene naj se sklicujete pri tem. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Odgovor na vaše vprašanje o pravnih podlagah, ki se nanašajo na uporabo in zlorabo multimedijskih sredstev, le delno sodi v pristojnost Pooblaščenca, zato lahko Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, nanj le delno odgovori. Pooblaščenec uvodoma opozarja, da je pristojen za kršitve določb ZVOP-1, objava posnetka oziroma fotografije posameznika na svetovnem spletu, pa ne predstavlja nujno kršitve določb navedenega zakona. Posnetki oziroma fotografije bi pomenili zbirko osebnih podatkov, ki je varovana z določbami ZVOP-1 le, če bi bili objavljeni na takšen način, da bi določali ali omogočali določljivost posameznika. Takšen primer zbirke osebnih podatkov bi lahko nastal, če bi bili na svetovnem spletu skupaj s posnetki oziroma fotografijami učiteljev ali učencev objavljeni tudi drugi osebni podatki upodobljenih na posnetkih (na primer njihovo ime in priimek, letnica rojstva ali šola, kjer poučujejo,…). V tem primeru bi upravljavec takšne zbirke osebnih podatkov (to je v obravnavanem primeru najverjetneje učenec, ki objavi zbirko osebnih podatkov) moral upoštevati določbe ZVOP-
  8. Če v prejšnjem odstavku navedeni pogoj pri objavi posnetkov oziroma fotografij učiteljev ali učencev na svetovnem spletu ni izpolnjen, upravljavca takšne spletne strani ne zavezujejo določbe ZVOP-1, vendar pa je omejen s pravico učiteljev ali učencev do zasebnosti. Varstvo te pravice ne sodi v pristojnost Pooblaščenca, posamezni učitelj pa jo lahko uveljavlja pred pristojnimi sodišči. Če glede na navedeno menite, da na svetovnem spletu objavljeni posnetki oziroma fotografije pomenijo kršitev določb ZVOP-1, lahko pri Pooblaščencu vložite prijavo zaradi zlorabe osebnih podatkov (http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/kako-vlozim-prijavo/). Pooblaščenec pa pojasnjuje še, da lahko učitelj ali učenec, zahteva izbris fotografije oziroma posnetka, na katerem je upodobljen in ki je objavljen na svetovnem spletu v nasprotju z določili ZVOP-1, in sicer to lahko stori na podlagi
  9. člena ZVOP-1, ki ureja pravico do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora. V takšnem primeru ima vsak posameznik na podlagi
  10. člena ZVOP-1 tudi pravico zahtevati sodno varstvo ves čas, dokler traja kršitev njegove pravice. O b r a z l o ž i t e v: 1 Pristojnost Pooblaščenca Pooblaščenec uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
  11. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Vaš primer pa se nanaša na del širše pravice, katere meje so začrtane v
  12. členu Ustave RS. Ta določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Za varstvo te pravice so se v slovenski in tuji teoriji ter praksi razvili v številni kriteriji. Posameznik pa lahko pravno varstvo te pravice uveljavlja pred pristojnimi sodišči. Kljub temu, da to ni področje, ki ga pokriva Pooblaščenec, je Pooblaščenec v odgovorih na podobna vprašanja pojasnjeval pojme, pomembne za razumevanje pravice do zasebnosti v zvezi s posnetki oziroma fotografijami, kot jih razlagata sodobna teorija in praksa, zato vam priporoča, da se seznanite z vsebino sledečih neobveznih mnenj Pooblaščenca: - neobvezno mnenje št. 0712-816/2007/2 z dne
  14. 2007 - neobvezno mnenje št. 0712-660/2007/2 z dne
  16. 2007 - neobvezno mnenje št. 0712-1104/2007/2 z dne
  18. 2008 - neobvezno mnenje št. 0712-201/2006/2 z dne
  20. 2006 Iz navedenega izhaja, da vaše vprašanje le pod določenimi pogoji sodi v pristojnost Pooblaščenca, kar je bolj podrobno pojasnjeno v nadaljevanju tega neobveznega mnenja. 2 Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkov Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnjuje nekaj splošnih pojmov, ki so pomembni za razumevanje odgovora na vaš dopis. Po določilu prve točke
  21. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, druga točka
  22. člena ZVOP-1 pa določa, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pooblaščenec ugotavlja, da je posnetek oziroma fotografija skupek dokaj popolnih in natančnih lastnosti posameznika, saj gre za nekakšno tehnično preslikavo lastnosti posameznika na nek medij. Posnetek oziroma fotografija vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa peta točka
  23. člena ZVOP-
  24. ZVOP-1 namreč v skladu s
  25. členom določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje glede na določilo tretje točke
  26. člena ZVOP-1 pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo pete točke
  27. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. To pomeni, da objava posnetka oziroma fotografije posameznika v svetovnem spletu ali v drugih medijih ne predstavlja nujno kršitve ZVOP-
  28. Le v primeru, če bi se skupaj s posnetki oziroma fotografijami obdelovali tudi drugi osebni podatki o posameznikih, ki bi se nahajali na posnetkih ali fotografijah (na primer njihovo ime in priimek, letnica rojstva, podatki zaposlitvi posameznika …), bi to predstavljalo zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1 in bi lahko obstajala pravna podlaga za pravno varstvo posnetkov ali fotografij po ZVOP-
  29. Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov (torej tudi posnetki oziroma fotografije, če so izpolnjeni v prejšnjem odstavku našteti pogoji) predstavlja
  30. člen ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Glede na to, da se vaše vprašanje nanaša na objavo posnetkov oziroma fotografij s strani učencev, bi bili slednji lahko v konkretnem primeru upravljavci zbirke osebnih podatkov, ki bi pod določenimi pogoji lahko nastala pri objavi posnetkov oziroma fotografij. Iz tega izhaja, da so za odgovor na vaš dopis relevantne določbe, ki se nanašajo na upravljavce osebnih podatkov, ki sodijo v zasebni sektor. Po določbi prvega odstavka
  31. člena ZVOP-1 se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ker Pooblaščencu ni znana nobena zakonska podlaga, ki bi učencem dajala pravico, da na svetovnem spletu objavijo zbirko osebnih podatkov, ki bi vsebovala tudi posnetke oziroma fotografije učiteljev ali učencev, zaključuje, da bi bila tovrstna obdelava osebnih podatkov skladna z določbami ZVOP-1 le v primeru, če bi učenci zanjo imeli osebno privolitev učiteljev ali učencev, ki bi bili upodobljeni na posnetkih oziroma fotografijah. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do kršitve določil ZVOP-
  32. Vsak posameznik, ki meni, da prihaja do kršitve določil ZVOP-1, lahko pri Pooblaščencu vloži prijavo. Več o tem, kako vložiti prijavo, lahko preberete na spletni strani Pooblaščenca (http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/kako-vlozim-prijavo/). Pri obdelavi osebnih podatkov na svetovnem spletu mora upravljavec upoštevati vse določbe ZVOP-1, razen določenih izjem. Zato Pooblaščenec zaradi natančne razjasnitve vseh vidikov obravnavane problematike pri tem pojasnjuje, da svetovni splet v sodobni družbi predstavlja enega od množičnih medijev, podobno kot časopis, radio ali televizija, zato pri javnosti podatkov ni mogoče zahtevati zavarovanja osebnih podatkov, kot to določa ZVOP-
  33. Tretji odstavek
  34. člena ZVOP-1 namreč določa, da se za osebne podatke, ki jih za namene obveščanja javnosti obdelujejo mediji, ne uporablja drugi odstavek
  35. člena ZVOP-1, 26.,
  36. in
  37. člen ter V. del tega zakona. Izpostavljeni členi določajo dolžnost upravljavcev osebnih podatkov, da v svojih aktih predpišejo postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke, oziroma so za njih zadolžene, dolžnost, da vzpostavijo kataloge zbirk osebnih podatkov, dolžnost, da obvestijo nadzorni organ o katalogih zbirk osebnih podatkov oziroma, da te osebne podatke vpišejo v register. Prav tako za medije ne veljajo določbe ZVOP-1 (V. del), ki urejajo področje iznosa osebnih podatkov. Tovrstna določba v zvezi z ustvarjanjem medijskih vsebin je po mnenju Pooblaščenca logična in je namenjena učinkovitemu izvrševanju pravice do svobode izražanja iz
  38. člena Ustave Republike Slovenije (podrobneje o tem v: Pirc Musar et al., Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006). 3 Pravica do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora Za učitelje in učence, katerih posnetki oziroma fotografije so objavljene na svetovnem spletu proti njihovi volji in kot del zbirke osebnih podatkov, ki je varovana z določbami ZVOP-1, je pomembna pravica do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora, ki je konkretizirana v
  39. členu ZVOP-
  40. Na podlagi prvega odstavka
  41. člena ZVOP-1 mora namreč upravljavec osebnih podatkov na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke, za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom. V okviru te pravice lahko torej učitelj ali učenec zahteva, da se izbrišejo oziroma blokirajo tisti osebni podatki, ki so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z ZVOP-
  42. Skladno s
  43. členom ZVOP-1 lahko učitelj zahtevo za izbris vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov, to je v konkretnem primeru najverjetneje pri učencu, ki skladno z določbami ZVOP-1 velja za upravljavca zbirke. Izbris osebnih podatkov mora upravljavec osebnih podatkov opraviti v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo in o tem obvestiti vlagatelja zahteve ali ga v istem roku obvestiti o razlogih, zaradi katerih tega ne bo storil. Če upravljavec osebnih podatkov ne ravna tako, kot določa zakon, se šteje, da je zahteva zavrnjena. Stroške v zvezi z izbrisom osebnih podatkov, krije upravljavec osebnih podatkov. Posameznik, ki ugotovi, da so kršene njegove pravice, določene z ZVOP-1, pa lahko v skladu s
  44. členom ZVOP-1 zahteva sodno varstvo ves čas, dokler kršitev traja. Če je kršitev prenehala, lahko posameznik vloži tožbo za ugotovitev, da je kršitev obstajala, če mu v zvezi s kršitvijo ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V postopku odloča pristojno sodišče po določbah zakona, ki ureja upravni spor, kolikor ZVOP-1 ne določa drugače. 4 Zaključek Če bi bili na svetovnem spletu objavljeni posnetki oziroma fotografije in hkrati z njimi tudi drugi osebni podatki o učiteljih in učencih, ki bi se nahajali na posnetkih oziroma fotografijah (na primer njihovo ime in priimek, letnica rojstva, šola, v kateri posameznik poučuje, … ), bi to predstavljalo zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1 in bi lahko obstajala pravna podlaga za pravno varstvo posnetkov oziroma fotografij po ZVOP-1, ki sodi v pristojnost Pooblaščenca. V takšnem primeru bi lahko vsak učitelj ali učenec, ki bi menil, da nekdo krši določila ZVOP-1, pri Pooblaščencu vložil prijavo. Če v prejšnjem odstavku navedeni pogoj ni izpolnjen, upravljavca, ki na svetovnem spletu objavi posnetke ali fotografije učiteljev ali učencev, ne zavezujejo določbe ZVOP-1, vendar je omejen s posameznikovo pravico do zasebnosti, oziroma z delom te pravice – s pravico do lastne podobe. Posameznik pa lahko pravno varstvo te pravice uveljavlja pred pristojnimi sodišči. Na koncu lahko Pooblaščenec le še opozori na to, da neupravičeno slikovno snemanje (brez privolitve posameznika) lahko pomeni storitev kaznivega dejanja po
  45. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008; KZ-1), vendar le v primeru, če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Predlog za pregon zaradi suma nezakonitega slikovnega snemanja lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
  46. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ), od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko le-ta od povzročitelja skladno z določbami
  47. in
  48. člena OZ zahteva tudi odškodnino. Glede na navedene določbe Pooblaščenec le še pripominja, da lahko izobraževalna ustanova z obvestilom na vidnem mestu prepove snemanje in fotografiranje in s tem jasno izrazi svoje nestrinjanje s fotografiranjem. Kot navajate v dopisu, ste v vaši šoli s takšnim namenom prepovedali uporabo mobilnih telefonov z določbo v šolskem hišnem redu. Pooblaščenec pri tem le pojasnjuje, da sankcioniranje kršitev šolskega reda ne sodi v njegovo pristojnost. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.