Prepoznava registrskih tablic za potrebe parkiranja na varovanem območju - IPRS

Prepoznava registrskih tablic za potrebe parkiranja na varovanem območju + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.04.2022 Številka: 07121-1/2022/355 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Moderne tehnologije, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Zakoniti interesi Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za podajo mnenja v zvezi s potencialno uvedbo prepoznavanja registrskih tablic vaših zaposlenih pred vstopom na varovano območje, ko se v službo pripeljejo s svojim avtomobilom. V vaši družbi bi na tovornem vhodu želeli vzpostaviti ANPR sistem prepoznavanja registrskih tablic avtomobilov vaših zaposlenih. Kamera bi bila namensko nameščena za branje tablic pred zapornico za vstop na varovano območje z vozilom. Tam se tudi zaposleni ustavi in si odpre zapornico s svojo službeno ID kartico. Namestili bi kamero, ki ne bi imela nobene druge funkcije kot prebrati registrsko tablico. Namen same uvedbe te kamere je zagotavljanje reda in miru na varovanem območju. V zadnjem obdobju so se na varovanem območju pojavile najrazličnejše kršitve kot so prehitra vožnja, parkiranje na neoznačenih parkirnih mestih, parkiranje na pločnikih in intervencijskih/gasilskih poteh itd. Glede na to, da za to varovano območje velja interni pravilnik, kaj se sme in kaj se ne sme početi, delodajalec ni zmožen učinkovito nadzorovati in obravnavati omenjenih kršitev. Z vzpostavitvijo te kamere in baze podatkov o registrskih tablicah bi lahko potem tudi ustrezno obravnavali te kršitve saj bi lahko na lažji način identificirali kršitelje ter na ta način omogočili izboljšanje reda in miru na varovanem območju. Vsekakor pa bi ta sistem vzpostavili na način, da bi bilo spoštovano načelo najmanjšega obsega podatkov, ki se obdelujejo, vzpostavljen bi bil striktno omejen dostop do te baze podatkov (in samo v primerih, ko je ugotovljena kršitev) in pa tudi najmanjše obdobje hrambe, ki je potrebno za dosego namena. Zanima vas predvsem pravna podlaga, če lahko uporabite
3. člen ZDR-1 in pa ali je potrebno izdelati predhodno oceno učinkov na varstvo osebnih podatkov v skladu s
4. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov. Seznanjani ste, da je priporočljiva in da jo IP v smernicah na seznamu tudi omenja kot obvezno vendar se vam zdi, da je to mišljeno, če bi se takšen sistem vzpostavil na javnem kraju, ne pa na zasebnem kot je to v vašem primeru. Zanima vas predvsem, ali je obvezna ocena tveganja tudi, če takšen sistem vzpostavljamo na zasebnem zemljišču. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
5. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
6. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
7. točke prvega odstavka
8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
9. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma pojasnjuje, da Splošna uredba v točki 2 drugega odstavka člena 35 določa, da je ocena učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov obvezna, ko gre za obsežno sistematično spremljanje javno dostopnega območja. Glede na vaša pojasnila v zadevnem primeru ne gre za javno dostopno področje, temveč za zasebno in posebej varovano področje v lasti vaše družbe. Seznam dejanj, ki terjajo izvedbo učinka in ga je na podlagi
10. odstavka
11. člena Splošne uredbe sprejel IP ter potrdil Evropski odbor za varstvo podatkov, v točki 3 (»Sistematičen nadzor nad posameznikom brez njegovega zavedanja«) navaja primere, kjer gre za sistematično opazovanje, spremljanje ali kakršenkoli nadzor posameznikov, ki se ga posameznik ne zaveda ali se mu ne more izogniti oziroma nanj nima vpliva (npr. ker se izvaja na javno dostopnih območjih). Med navedenimi primeri so tudi sistemi avtomatske prepoznave registrskih tablic, zato menimo, da je tudi v zadevnem primeru, izvedba ocene učinka obvezna, predvsem zaradi vprašanj v povezavi s pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov tretjih oseb, kot pojasnjujemo v nadaljevanju. Pravno podlago v konkretnem primeru bi lahko predstavljala podlaga po točki 1(b) člena 6 Splošne uredbe v povezavi z
12. členom Zakona o delovnih razmerjih, kolikor je obdelava osebnih podatkov potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ob upoštevanju vseh temeljnih načel varstva osebnih podatkov iz člena 5, s poudarkom na ustrezni preglednosti (informacije o obdelavi osebnih podatkov po členu 13 Splošne uredbe) ter minimizaciji obdelave osebnih podatkov in upoštevanju načela privzetega in vgrajenega varstva osebnih podatkov (člen 25 Splošne uredbe). Minimizacija obdelave in upoštevanje vgrajenega varstva osebnih zajema tako minimizacijo nabora podatkov, obsega obdelave kot roka hrambe. Podarjamo pa, da omenjena pravna podlaga ne more priti v poštev, saj je za pričakovati, da bo sistem preverjal tudi registrske tablice vozil, ki niso v uporabi s strani vaših zaposlenih, kot npr. vozila dostavnih služb, poštarjev, gostov in podobno glede na to, da gre za tovorni vhod in je dostop do zapornic predvidoma javna površina. V tem primeru bi bilo potrebno preveriti možno pravno podlago po točki 1(f) člena 6 Splošne uredbe (prevladujoči zakoniti interesi), kar terja predhodni test legitimnosti. V predhodnem testu legitimnosti je treba skrbno oceniti zakonitosti in legitimnost interesov družbe na eni strani ter upravičene interese posameznikov, katerih osebni podatki se bodo obdelovali na drugi strani, kakor tudi upoštevati vse možne varovalke in ukrepe za zaščito pravic posameznikov. IP poudarja, da se v okviru nezavezujočega mnenja ne more vnaprej opredeliti glede dopustnosti pravne podlage v posamičnem primeru, saj se to lahko ugotovi le v okviru uradnega inšpekcijskega postopka, in menimo, da je potrebno in smiselno izdelati oceno učinka, zlasti v primeru potrebe po presoji dopustnosti uporabe pravne podlage prevladujočih zakonitih interesov, saj se omenjeni test smiselno običajno opravi v okviru ocene učinkov, obenem pa je ocena učinka primerno orodje za pravočasno oceno potrebnih ukrepov glede preglednosti, sorazmernosti in upoštevanja ostalih temeljnih načel ter dolžnosti upravljavca osebnih podatkov. S spoštovanjem, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026