← Slovenija

Prestrezanje elektronske pošte ter nadzor interneta in telefonskih klicev - IPRS

Prestrezanje elektronske pošte ter nadzor interneta in telefonskih klicev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.01.2007 Številka: 0712-8/2007/2 Kategorije:Svetovni splet, Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta, Svetovni splet Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 5.1.2007.Spraševali ste nas:ali lahko kje preverite, če sumite, da nekdo nadzoruje, kaj počnete na internetu in vam prestreza elektronsko pošto ter ostale podatke? Podobno vas zanima tudi za pogovore prek stacionarnih in mobilnih telefonov?Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma poudarja, da ima vsak posameznik (ne le državljan) pravico vpogledati v osebne podatke, ki se nanašajo nanj in se nahajajo v kakršnikoli zbirki osebnih podatkov. Ta pravica, v teoriji poznana kot pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, je v slovenskem pravnem redu zagotovljena z določbo
  6. čl. ZVOP-
  7. V navedenem členu je določeno, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo:
  8. omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov;
  9. potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje;
  10. posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj;
  11. posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen;
  12. dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave;
  13. dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem;
  14. pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Izpis iz
  15. točke prejšnjega odstavka ne more nadomestiti listine ali potrdila po predpisih o upravnem ali drugem postopku, kar se označi na izpisu. Pooblaščenec opozarja, da se pravica iz
  16. čl. ZVOP-1 nanaša le na osebne podatke, ki so zbrani v zbirkah osebnih podatkov, pri čemer je potrebno upoštevati definicijo zbirke osebnih podatkov, kot je določena v
  17. tč.
  18. čl. ZVOP-
  19. Navedena določba določa, da je zbirka osebnih podatkov vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Ob tem pa sam ZVOP-1 dopušča, da se pravica iz
  20. čl. zakona izjemoma lahko omeji iz taksativno določenih razlogov. Tako je v
  21. čl. ZVOP-1 določeno, da je pravice posameznika iz tretjega in četrtega odstavka
  22. čl.,
  23. in
  24. člena tega zakona mogoče z zakonom izjemoma omejiti iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih. Omejitve iz prejšnjega odstavka se lahko določijo samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev.Vaše vprašanje je izjemno široko, zato vam v nadaljevanju podajamo le nekaj splošnih informacij in pojasnil.Če poskušamo identificirati nekaj potencialnih izvajalcev nadzora nad elektronskimi komunikacijami, kamor štejemo tako internet kot klasično in mobilno telefonijo, lahko med potencialne izvajalce nadzora uvrstimo: policijo, varnostno-obveščevalne službe, vašega ponudnika internetnih storitev oz. telefonije, zlonamerne posameznike ali združbe. Potencialni izvajalec nadzora je lahko tudi vaš delodajalec, a iz vašega vprašanja predvidevamo, da se vprašanje nanaša na zasebno rabo. Na temo nadzora na delovnem mestu je Pooblaščenec že pripravil nekaj mnenj, ki so objavljena na spletni strani http://www.ip-rs.si/index.php?id=
  25. Glede vprašanja verjetnosti izvajanja nadzora v konkretnem primeru s strani navedenih se Pooblaščenec ne more in ne želi opredeljevati.Če menite, da nadzor nad vašo uporabo interneta izvaja policija, mora za tovrstna dejanja obstajati pravna podlaga v sklepu pristojnega sodišča. Pri tem vas moramo opozoriti na določbo
  26. odst.
  27. čl. ZVOP-1, ki omejuje pravice posameznika glede vpogleda v lastne osebne podatke, ki se lahko konkretizirajo s posebnimi zakoni, saj je ena od taksativno naštetih izjem tudi izvrševanje pristojnosti policije.
  28. čl. Zakona o policiji (Uradni list RS št. 110/03 - ZPol-UPB1) tako določa pravico posameznika do vpogleda v svoje podatke v evidencah, ki jih vodi policija in natančneje opredeljuje pod kakšnimi pogoji in do katerih podatkov je posameznik upravičen.Pooblaščenec v nadaljevanju poudarja, da se lahko vaše vprašanje nanaša tudi na kazenskopravno področje, in sicer na predkazenski postopek, v katerem sodišče (preiskovalni sodnik) med drugim lahko izdaja tudi odredbe za izvajanje t.i. posebnih metod in sredstev (členi 149.a do 156.a Zakona o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP). Ena izmed takšnih odredb je tudi odredba operaterju elektronskega komunikacijskega omrežja, da preiskovalnemu sodniku sporoči podatke o udeležencih, okoliščinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa, kot so: številka ali druga oblika identifikacije uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev, vrsta, datum, čas in trajanje klica oziroma druge elektronske komunikacijske storitve, količina prenesenih podatkov in kraj, iz katerega je bila elektronska komunikacijska storitev opravljena (149.b čl. ZKP). Za izdajo odredb za izvajanje t.i. posebnih metod in sredstev mora biti podan določen dokazni standard, in sicer morajo biti podani razlogi za sum ali celo utemeljeni razlogi za sum (za zgoraj navedeno odredbo zadostujejo že razlogi za sum), da je bilo storjeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira določeno kaznivo dejanje (zgoraj navedeno odredbo je dovoljeno izdati le v primerih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti), podan pa mora biti tudi predlog državnega tožilca. Zakonito prestrezanje (elektronskih) komunikacij pa je natančneje opredeljeno v 107.b čl. Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/04 in 86/04 – ZVOP-1, 129/06; v nadaljevanju ZEKom), ki določa naslednje (pri čemer je operater pod določbi
  29. tč.
  30. čl. ZEKom fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja javna komunikacijska omrežja ali z njimi povezane zmogljivosti oziroma izvaja javne komunikacijske storitve):

(1)Operater mora za namene pridobivanja podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek, za namene zagotavljanja nacionalne varnosti in ustavne ureditve ter varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, kot jih določa zakon, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, in za namene obrambe države, kot jih določa zakon, ki ureja obrambo države, hraniti podatke iz 107.b člena tega zakona, če jih ustvari ali obdela pri zagotavljanju z njimi povezanih javnih komunikacijskih storitev.
(2)Obveznost iz prejšnjega odstavka vključuje tudi hranjenje podatkov o neuspešnih klicih, kjer jih operater ustvari ali obdela ter hrani ali beleži pri zagotavljanju z njimi povezanih javnih komunikacijskih storitev, ne vključuje pa hrambe podatkov o povezavah, ki niso bile uspešno vzpostavljene, in vsebine komunikacij.
(3)Operaterji lahko hrambo podatkov iz 107.b člena zagotavljajo tudi skupaj. Agencija lahko operaterju z odločbo naloži, da mora zagotavljati hrambo tudi za druge operaterje, če je to glede na medsebojni poslovni odnos operaterjev primerno in potrebno. Z odločbo odloči tudi o upravičenih stroških operaterja, ki je s hrambo obremenjen.
(4)Operaterji zagotavljajo hrambo podatkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena v skladu z določbami tega zakona za obdobje 24 mesecev od dneva komunikacije.
(5)Pristojni organ, ki odloča o dostopu do podatkov iz prvega odstavka tega člena, lahko na predlog predlagatelja odredbe za dostop do podatkov podaljša rok hrambe za omejen čas, če to opravičujejo posebne okoliščine kazenskega pregona, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek, zagotavljanja nacionalne varnosti in ustavne ureditve ter varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, kot jih določa zakon, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, ter obrambe države, kot jih določa zakon, ki ureja obrambo države. O tem pristojni organ, ki odloča o dostopu do podatkov, obvesti ministrstvo in informacijskega pooblaščenca. Ministrstvo o podaljšanju hrambe uradno obvesti Evropsko komisijo in druge države članice Evropske unije ter navede razloge za podaljšanje. Izvajanje ukrepa se prekine takoj, ko prenehajo posebne okoliščine ali ko pristojni organ, ki je odločil o podaljšanju, prejme obvestilo Evropske komisije o nedopustnosti ukrepa.
(6)Operaterji morajo ob koncu obdobja hranjenja uničiti vse podatke, ki so jih hranili v skladu z določbami tega zakona, razen tistih, za katere je bila izdana odredba za dostop in so bili posredovanji pristojnemu organu.Ne glede na navedeno, pa je obdelava podatkov s strani operaterjev natančno opredeljena, saj so v 107.b čl. taksativno naštete kategorije podatkov, ki se hranijo:Podatki, ki se hranijo (v nadaljnjem besedilu: hranjeni podatki), so:
  1. podatki, potrebni za odkritje in prepoznanje vira komunikacije, ki obsegajo: – pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju telefonsko številko kličočega ter ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika; – pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi internetne telefonije uporabniško ime in telefonsko številko, dodeljeno za vsako komunikacijo, s katero se vstopa v javno telefonsko omrežje, ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika, ki mu je bil v času komunikacije dodeljen naslov internetnega protokola, uporabniško ime ali telefonska številka;
  2. podatki, potrebni za prepoznanje cilja komunikacije, ki obsegajo: – pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju klicano telefonsko številko in v primerih, ki vključujejo dodatne storitve, kot je preusmeritev ali predaja klica, številko ali številke, na katere je klic preusmerjen, ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika; – pri dostopu do elektronske pošte in uporabi internetne telefonije uporabniško ime ali telefonsko številko prejemnika klica prek internetne telefonije, ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika in uporabniško ime namembnega prejemnika komunikacije;
  3. podatki, potrebni za ugotovitev datuma, časa in trajanja komunikacije, ki obsegajo: – pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju datum ter čas začetka in trajanje ali čas konca komunikacije; – pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi internetne telefonije datum in čas prijave na internet in odjave z njega, pri čemer se upošteva določen časovni pas, skupaj z naslovom statičnega ali dinamičnega internetnega protokola, ki ga je ponudnik dostopa do interneta dodelil komunikaciji, in uporabniško ime naročnika ali registriranega uporabnika ter datum in čas prijave in odjave z internetnih storitev elektronske pošte ali internetne telefonije glede na določen časovni pas;
  4. podatki, potrebni za ugotovitev vrste komunikacije, ki obsegajo: – pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju vrsto uporabljene telefonske storitve; – pri dostopu do elektronske pošte in uporabi internetne telefonije vrsto uporabljene storitve;
  5. podatki, potrebni za razpoznavo komunikacijske opreme uporabnikov, ki obsegajo: – pri telefonskih storitvah v fiksnem omrežju kličočo in klicano telefonsko številko; – pri telefonskih storitvah v mobilnem omrežju kličočo in klicano telefonsko številko, mednarodno identiteto mobilnega naročnika kličoče in klicane stranke, mednarodno identiteto mobilnega terminala kličoče in klicane stranke, v primeru predplačniških anonimnih storitev pa datum in čas začetka uporabe storitve ter ID celice, kjer je bila storitev izvedena; – pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi internetne telefonije kličočo telefonsko številko za klicni dostop, digitalni naročniški vod ali drugo končno točko začetnika komunikacije, ID celice na začetku komunikacije, oziroma podatke, ki določajo zemljepisno lego med obdobjem, za katerega se hranijo podatki o komunikaciji.Dostop do zgoraj navedenih podatkov je natančneje opredeljen v 107.č čl. ZEKom, ki opredeljuje dostop do podatkov in posredovanje podatkov, in sicer:
(1)Operater je dolžan posredovati hranjene podatke takoj, ko prejme prepis tistega dela izreka odredbe pristojnega organa, v katerem je navedba vseh potrebnih podatkov o obsegu dostopa.
(2)Prepis odredbe iz prejšnjega odstavka opravi organ, ki je odredbo izdal.
(3)Operater je dolžan po prejeti odredbi posredovati hranjene podatke pristojnemu organu v obsegu, kot je določeno v prepisu izreka odredbe.
(4)Operaterji morajo skupaj s pristojnimi organi, ki lahko zahtevajo dostop do hranjenih podatkov, zagotoviti neizbrisno registracijo vseh posredovanj hranjenih podatkov. Pri tem morajo pridobljene in izročene podatke hraniti trajno ter jih varovati v skladu z oznako stopnje tajnosti prepisa odredbe, vendar najmanj z oznako stopnje tajnosti »ZAUPNO« v skladu s predpisi o varovanju tajnih podatkov.
(5)Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, ministrom, pristojnim za obrambo, in direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije podrobneje predpiše način posredovanja hranjenih podatkov.Pooblaščenec na tem mestu ponavlja, da imate skladno s predhodno navedenimi določbami ZVOP-1 pravico do seznanitve glede obdelave osebnih podatkov (
  1. čl.) ter pravico do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora (
  2. čl.) po postopkih, ki so opredeljeni v
  3. in
  4. čl. ZVOP-1, pri čemer je potrebno upoštevati omejitve pravice posameznika, ki so določene v
  5. čl. ZVOP-1.Informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) nudijo tudi precejšnje možnosti za zlonameren nadzor uporabe interneta s strani posameznikov ali kriminalnih združb (t.i. hekerji, spamerji ipd.). Ključen element obrambe pred tovrstnimi zlonamernimi napadi je visoka osveščenost uporabnika, ki samoiniciativno skrbi za varnost svoje IKT opreme, med najpomembnejše minimalne ukrepe pa vsekakor sodi uporaba in redno posodabljanje protivirusnih in protivohunskih programov, požarnega zidu ter redno nameščanje popravkov programske opreme. O varni uporabi interneta in elektronske pošte lahko najdete ogromno informacij na svetovnem spletu.Priporočamo vam, da si ogledate tudi druga mnenja s področja varstva osebnih podatkov, ki so objavljena na spletni strani http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/, po kateri lahko iščete s pomočjo naprednega iskalnika.Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.