Preverjanje števila prijavljenih oseb na določenem naslovu s strani javnega podjetja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.12.2021 Številka: 07121-1/2021/2518 Kategorije: --> Kategorije: Občine, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Razno Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne
- 2021 prejel vaše elektronski sporočilo, v katerem nas prosite za mnenje, če je dovoljeno, da javno komunalno podjetje preverja število prijavljenih oseb na določenem naslovu in s tem povišuje znesek za storitve z odpadki na položnici. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu(v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje, da je osebni podatek glede na člen 4 Splošne uredbe katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik pa je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti. Podatek o tem, koliko stanovalcev oziroma uporabnikov je na določenem naslovu, razkriva njegova razmerja z uporabniki stanovanja, način rabe lastnega stanovanja, finančno obremenitev pri skupnih stroških, imetništvo živali in podobno. Te podatke je tako moč šteti kot osebne podatke, če nastopajo skupaj z informacijami, ki omogočajo identifikacijo lastnika, najemnika ali stanovalcev. V povezavi s tem IP pojasnjuje, da je za zakonito obdelavo osebnih podatkov (v konkretnem primeru za vpogled v podatek o številu oseb na določenem naslovu) potrebno imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba določa pravne podlage v prvem odstavku
- člena, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: posameznik na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katere se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. IP v nadalje pojasnjuje, da Zakon o lokalni samoupravi (v nadaljnjem besedilu ZLS) v
- členu določa, da občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom določi s svojim splošnim aktom, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe). Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina na več načinov, in sicer: neposredno v okviru občinske uprave; z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij (kot izhaja iz vašega primera); z dajanjem koncesij; na drug način, določen v skladu z zakonom. Glede obdelave osebnih podatkov ZLS v 21.a členu določa, da občina pridobiva in obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti. Občina, ki je dolžna zagotavljati opravljanje obvezne lokalne javne službe, mora torej javnemu podjetju, ki opravlja storitve v zvezi s to javno službo namesto nje, posredovati osebne podatke, ki so za to potrebni in primerni. Glede na to, da v vašem konkretnem primeru občina zagotavlja opravljanje obvezne lokalne javne službe preko javnega komunalnega podjetja, velja možnost pridobivanja potrebnih podatkov za potrebe opravljanja obvezne gospodarske javne službe tudi za samo javno podjetje. Povedano drugače, občina, ki je dolžna zagotavljati opravljanje obvezne lokalne javne službe, mora javnemu podjetju, ki opravlja servisne storitve v zvezi s to javno službo namesto nje, posredovati osebne podatke, ki so za to potrebni in primerni (osebni podatek o nosilcu gospodinjstva ter številu članov gospodinjstva, brez njihovih imen in priimkov). V kolikor menite, da javno komunalno podjetje pri zaračunavanju stroška odvoza smeti ne uporablja pravih podatkov (ki se nanašajo na število uporabnikov posamezne vrstne hiše) lahko javno komunalno podjetje opozorite, da poskrbi za ažurno stanje teh podatkov. IP dodatno pojasnjuje, da ZLS javnim podjetjem ne daje pravice za pridobivanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc državnih organov neposredno, lahko pa javna podjetja te podatke pridobijo preko občine. Eventualna podlaga za neposredno pridobivanje podatkov iz Centralnega registra prebivalcev (v nadaljevanju: CRP) bi sicer lahko bila določba
- člena ZVOP-
- Po drugem odstavku navedene določbe mora upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. Če bi javno komunalno podjetje torej izkazalo pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, bi lahko torej neposredno od Upravne enote pridobilo podatke iz CRP, vendar izključno podatke o imenu, priimku ter naslovu prebivališča. Odločitev, ali je pravni interes izkazan v zadostni meri, je prepuščena vsakokratnemu upravljavcu in je IP ne more presojati izven konkretnega inšpekcijskega postopka. Za potrebe izvajanje javne službe tako izvajalec javne službe sme potrebne osebne podatke pridobiti od občine, ki jih je izvajalcem občina dolžna posredovati na podlagi Zakona o lokalni samoupravi. V primeru, ko gre za sporočanje števila uporabnikov posameznega stanovanja v večstanovanjski stavbi pa je situacija glede pridobivanja podatka o številu članov gospodinjstev nekoliko drugačna. Določba
- člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb namreč v prvem odstavku določa, da morata lastnik posamezne enote ali najemnik, če gre za najemno posamezno enoto, upravniku sporočiti podatke o številu uporabnikov. Šesti odstavek
- člena nadalje določa, da lahko katerikoli uporabnik, ki prebiva v stavbi, pisno opozori upravnika o večjem številu uporabnikov določene posamezne enote kot jih je lastnik ali najemnik te enote sporočil. V tem primeru upravnik pozove lastnika ali najemnika, navedenega v pisnem opozorilu, k pojasnitvi in tako ugotovi dejansko stanje. V zadevah, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe in delitev stroška odvoza smeti za stavbo (v kolikor jo je mogoče deliti glede na skupni strošek, ki je vezan na več večstanovanjskih stavb), se lahko torej etažni lastnik obrne na upravnika večstanovanjske stavbe. Enako velja v primeru zaznave drugačnega dejanskega števila uporabnikov posameznih stanovanj. Glede vaše prošnje, da naj IP presodi, ali je ravnanje konkretnega upravljavca (v vašem primeru javnega komunalnega podjetja) zakonito in s tem dovoljeno, IP poudarja, da ni pristojen za presojo pravilnosti obračuna, temveč zgolj za vprašanja zakonite obdelave osebnih podatkov. IP bi lahko tovrstno presojo (in to zgolj glede zakonite obdelave osebnih podatkov) lahko opravil le v okviru inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka in ne okviru zadevnega splošnega mnenja. Razlog za to je med drugim v tem, da ne razpolagamo z vso relevantno dokumentacijo, okoliščinami in pravnimi podlagami konkretnega primera, zaradi česar bi lahko podali povsem napačno stališče. Presoja zakonitosti posameznih obdelav oziroma spoštovanje izvajanja zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov se opravlja v postopku inšpekcijskega nadzora, v katerem so zagotovljene tudi vse varovalke in procesne pravice udeležencem postopka. Neobvezna mnenja IP torej niso namenjena presoji zakonitosti posameznih obdelav in ravnanj konkretnih upravljavcev, temveč podaji načelnih in splošnih stališč glede interpretacije določb zakonov, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026