← Slovenija

Preverjanje identitete s strani poštnih uslužbencev - IPRS

Preverjanje identitete s strani poštnih uslužbencev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.07.2006 Številka: 0712-75/2006/2 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Spoštovani,prejeli smo vaš dopis z dne 12.04.
  3. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
  6. in
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05 v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Na kakšni pravni podlagi lahko poštna uslužbenka pri osebnem prevzemu pisma, ki se vrši na podlagi obvestila pošte o prispelem pismu, na katerem je določeno, da mora posameznik pismo osebno prevzeti, preverja identiteto posameznika in v ta namen od njega zahteva osebni dokument, brez katerega posameznik pisma ne more prevzeti?ZVOP-1 v
  8. odst.
  9. čl. določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju, kamor glede na določilo
  10. tč
  11. čl. ZVOP-1 sodi tudi Pošta Slovenije d.o.o., obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Osebni podatki, ki se obdelujejo, pa morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti iz
  12. čl. ZVOP-1, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.Področni (specialni) zakon v smislu
  13. odst.
  14. čl. ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja Zakon o poštnih storitvah (UL RS, št. 102/04, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPSto-1-UPB1), ki v
  15. čl. ureja vročanje poštnih pošiljk. V
  16. odst.
  17. čl. tako določa, da se poštne pošiljke vročajo osebno naslovniku ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk ali odraslemu članu gospodinjstva ali osebi, ki je zaposlena v gospodinjstvu naslovnika oziroma v njegovem poslovnem prostoru, ali z vložitvijo v hišni predalčnik ali izpostavljeni predalčnik ali poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev ali tako kot se dogovorita uporabnik in izvajalec poštnih storitev, v kolikor pa to ni mogoče, pa neposredno v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev. V
  18. odst. istega člena je nadalje določeno, da se priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštne pošiljke s potrdilom vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se priporočena in vrednostna pošiljka ter poštna pošiljka s potrdilom vroči enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk. Če poštnih pošiljk iz prejšnjega odstavka zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti osebam iz prejšnjega odstavka, pusti vročevalec v skladu z
  19. odst.
  20. čl. ZPSto-1-UPB v hišnem predalčniku ali izpostavljenem predalčniku obvestilo, v katerem navede mesto prevzema in rok, v katerem se lahko poštno pošiljko prevzame. Če naslovnik poštne pošiljke ne prevzame v roku določenem v sporočilu iz prejšnjega odstavka, se poštna pošiljka v skladu z
  21. odst. ZPSto-1-UPB vrne pošiljatelju. Če naslovnik ali osebe iz
  22. odst.
  23. čl. ZPSto-1-UPB priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštne pošiljke s potrdilom nočejo sprejeti, napiše vročevalec na poštno pošiljko ali vročilnico datum in razlog odklonitve sprejema in poštno pošiljko vrne pošiljatelju. V
  24. čl. pa ZPSto-1-UPB še določa, da v primeru, če poseben zakon ureja vročanje določenih poštnih pošiljk na drugačen način (kamor v konkretnem primeru sodi tudi osebno vročanje), kakor je določeno v tem zakonu, mora izvajalec poštnih storitev tako poštno pošiljko vročiti na način in pod pogoji, ki jih določa poseben zakon. Takšni posebni zakoni so na primer vsi procesni zakoni, tako tudi Zakon o upravnem postopku (UL RS, št. 80/99 s spremembami), ki v
  25. čl. podrobneje ureja osebno vročanje v splošnem upravnem postopku.V skladu z navedenim Pooblaščenec meni, da poštni uslužbenci na podlagi
  26. čl. ZPSto-1 in tudi na podlagi drugih (procesnih) zakonov, ki urejajo osebno vročanje pisem (npr. zakon o kazenskem postopku, zakon o pravdnem postopku, zakon o splošnem upravnem postopku idr.), pri osebnem prevzemu pisma, ki se vrši na podlagi obvestila pošte o prispelem pismu, na katerem je določeno, da mora posameznik pismo prevzeti osebno, zaradi preverjanja identitete posameznika, od posameznika lahko zahtevajo osebni dokument, saj se le tako lahko ugotovi identiteta osebe, ki hoče pismo prevzeti. Ker se le tako lahko doseže namen osebnega vročanja oziroma prevzema dokumentov, torej da se ustrezno preveri ali je posameznik res tista oseba, ki se ji mora pismo vročiti, Pooblaščenec ocenjuje, da je takšna obdelava osebnih podatkov, v skladu z načelom sorazmernosti, saj je ustrezna in po obsegu primerna glede na namen, za katerega se osebni podatki na ta način zbirajo in nadalje obdelujejo. Pri tem Pooblaščenec še pojasnjuje, da bi za tovrstno obdelavo osebnih podatkov v skladu s
  27. odst.
  28. čl. ZVOP-1 (zasebni sektor) v celoti zadoščala že osebna privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo oziroma čigar identiteta se pri osebnem prevzemu pisem preverja.Oseba torej vedno lahko odkloni preverjanje identitete in tako pošte seveda potem ne sprejme. A s takšnim ravnanjem se mora zavedati posledic, ki jih določajo procesni zakoni (recimo ZUP v
  29. odstavku
  30. člena, ki pravi, da vročitev velja za opravljeno, če naslovnik tudi 15 dni po obvestilu o prispeli pošiljki le-te ne prevzame. Vročevalec lahko takrat poštno pošiljko pusti v nabiralniku naslovnika in se pošiljka šteje za vročeno.Potrebno pa je omeniti še dodatno pravno podlago za vpogled v osebni dokument.
  31. odstavek
  32. člena ZVOP-1 določa, da upravljavec osebnih podatkov (kar Pošta Slovenije je) lahko pred vnosom v zbirko osebnih podatkov (evidenca priporočenih pošiljk) preveri točnost osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika, na katerega se nanašajo.S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.