Preverjanje OP v zvezi z državnim pravniškim izpitom + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.04.2016 Številka: 0712-1/2016/784 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Prejeli smo vaše vprašanje, v katerem navajate, da na Ministrstvu za pravosodje RS, Centru za izobraževanje v pravosodju na podlagi
- člena Zakona o pravniškem državnem izpitu (Ur. l. RS, št. 83/03-UPB1, 111/07, 40/2012-ZUJF, v nadaljevanju ZPDI) vodite evidenco opravljanja pravniških državnih izpitov. Navedli ste, da se na vas pogosto obračajo različne stranke ali organi, z zaprosilom, da preverite, ali ima določena oseba opravljen pravniški državni izpit. Drugi podatki (kot so ocene, datum opravljenega izpita, evidenčna številka ipd.) jih navadno niti ne zanimajo. V zvezi s tem ste nam zastavili devet vprašanj v zvezi s posredovanjem osebnih podatkov iz te evidence, in sicer:
- Ali lahko Ministrstvo za pravosodje sodniku, ki sodi v konkretni sodni zadevi, posreduje podatek, ali ima tretja oseba opravljen pravniški državni izpit in pri tem ne gre za postopek izbire za sklenitev delovnega razmerja ali imenovanje na funkcijo v pravosodnem organu (29a. člen ZPDI), če sodnik navede, da tretja oseba sebe ali nekoga drugega zastopa na sodišču? Ali lahko posredujete še kateri drug podatek (npr. rojstne podatke ali datum opravljenega izpita)?
- Ali lahko Ministrstvo za pravosodje stranki v konkretni sodni zadevi posreduje podatek, ali ima strankin pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit? Ali lahko posredujete še kateri drug podatek (npr. rojstne podatke ali datum opravljenega izpita)?
- Ali lahko Ministrstvo za pravosodje stranki v konkretni sodni zadevi posreduje podatek, ali ima strankin odvetnik opravljen pravniški državni izpit? Ali lahko posredujete še kateri drug podatek (npr. rojstne podatke ali datum opravljenega izpita)?
- Ali lahko Ministrstvo za pravosodje stranki v konkretni sodni zadevi posreduje podatek, ali ima nasprotna stranka, oziroma njen pooblaščenec, oziroma odvetnik, opravljen pravniški državni izpit? Ali lahko posredujete še kateri drug podatek (npr. rojstne podatke ali datum opravljenega izpita)?
- Ali lahko Ministrstvo za pravosodje stranki v konkretni upravni ali drugi zadevi, pri kateri izkazuje pravni interes, posreduje podatek, ali ima nasprotna stranka, njen pooblaščenec ali odvetnik opravljen pravniški državni izpit? Ali lahko posredujete še kateri drug podatek (npr. rojstne podatke ali datum opravljenega izpita)?
- Ali lahko Ministrstvo za pravosodje pravni osebi, ki ni iz javnega sektorja, posreduje podatek, ali ima neka oseba opravljen pravniški državni izpit? Ali lahko posredujete še kateri drug podatek (npr. rojstne podatke ali datum opravljenega izpita)?
- Ali lahko Ministrstvo za pravosodje državnemu organu, upravnemu organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti v konkretni upravni ali drugi zadevi, pri kateri izkazuje pravni interes, posreduje podatek, ali ima oseba, njen pooblaščenec ali odvetnik opravljen pravniški državni izpit? Ali lahko posredujete še kateri drug podatek (npr. rojstne podatke ali datum opravljenega izpita)?
- V kolikor bodo odgovori na zgornja vprašanja negativni, kakšno možnost imajo potem pravosodni in drugi organi ter državljani, da preverijo, ali jih na sodišču zastopa oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom?
- Ali lahko Ministrstvo za pravosodje pravosodnim in drugim organom ter državljanov, ki vam sami posredujejo podatke o opravljenem pravniškem državnem izpitu tretje osebe, potrdi, da so podatki pravilni in točni? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP meni, da osebne podatke iz Evidence opravljanja pravniških državnih izpitov sodiščem in drugim državnim organom, ki te podatke od vas zahtevajo na podlagi relevantnih procesnih zakonskih določb lahko posredujete, drugim subjektom, ki jih za pridobivanje teh podatkov izrecno ne pooblašča noben zakon pa osebnih podatkov iz te evidence ne smete posredovati. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi vaše ministrstvo, so urejene v
- členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v javnem sektorju, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Ne glede na povedano se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. V javnemu sektorju se lahko izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. V
- členu ZVOP-1 je določeno, da mora upravljavec osebnih podatkov, proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov.
- člen Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 40/12 – ZUJF, v nadaljevanju ZPDI) določa, da Ministrstvo za pravosodje, zaradi spremljanja stanja na področju opravljanja izpitov in opravljanja drugih nalog iz ZPDI vodi evidenco opravljanja pravniških državnih izpitov. Navedeni člen tudi taksativno našteva osebne podatke posameznikov, ki opravljajo pravniški državni izpit, ki jih vsebuje ta evidenca. Iz navedeno zakonske ureditve, po mnenju Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) izhaja, da je Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju MP) upravljavec zbirke osebnih podatkov iz
- člena ZPDI tj. evidence opravljanja pravniških državnih izpitov (v nadaljevanju Evidenca). MP kot upravljavec lahko osebne podatke iz te evidence posreduje uporabnikom teh podatkov, če za tako posredovanje obstaja katera od pravnih podlag iz
- člena ZVOP-
- Glede na dikcijo
- člena ZVOP-1 IP ocenjuje, da bi v primerih, ki jih navajate v vašem dopisu, kot pravna podlaga za obdelavo (posredovanje) osebnih podatkov iz evidence lahko prišel v poštev predvsem zakon. To pomeni, da lahko osebne podatke posameznikov iz te evidence posredujete tistim subjektom, za katere ugotovite, da jim nek zakon daje pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov iz te evidence. IP poudarja, da gre pri subjektih, ki jih navajate v vaših vprašanjih in ki bi želeli pridobivati osebne podatke iz obravnavane evidence za dve kategoriji subjektov. V prvo kategorijo spadajo sodišča in drugi državni organi, ki vodijo sodne in upravne postopke, v katerih nastopa tudi posameznik, katerega podatke bi želeli pridobiti iz Evidence, v drugo kategorijo pa stranke postopkov in drugi subjekti, ki bi želeli pridobiti osebne podatke posameznikov iz Evidence. Sodišča in druge državne organe, ki vodijo sodne in druge uradne postopke, že področni procesni zakoni izrecno pooblaščajo za pridobivanje (tudi osebnih) podatkov iz evidenc, ki jih vodijo državni organi, če te podatke potrebujejo za obravnavo in reševanje zadev iz svojih pristojnosti. Tako npr. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP) v
- členu določa, da so državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, dolžni, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke. Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, 47/13 in 87/14; ZKP) v
- členu določa, da mora upravljavec osebnih podatkov sodišču na zahtevo brezplačno posredovati podatke iz zbirke osebnih podatkov tudi brez osebne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če sodišče navede, da podatke potrebuje za izvedbo kazenskega postopka. Tudi Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06–UPB2, s sprem., v nadaljevanju ZUP) v 34.a členu določa, da so upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve. Podobne določbe vsebujejo tudi drugi procesni zakoni. Iz navedenih zakonskih določb jasno izhaja, da mora vaše Ministrstvo sodiščem in drugim državnim organom posredovati tudi osebne podatke iz Evidence, če ti od vas to zahtevajo po določbah procesnih zakonov, ki urejajo postopek, ki so ga prisojni voditi in v njem odločati. V zvezi s posredovanjem osebnih podatkov iz Evidence subjektom, ki jih omenjate v vaših vprašanjih in ki niso sodišča ali drugi državni organi pa IP-ju ni znan noben zakon, ki bi tem subjektom dajal pravno podlago za neposredno pridobivanje osebnih podatkov iz Evidence, vam pa pravno podlago za posredovanje teh osebnih podatkov. Glede vašega vprašanja pod točko 8 IP meni, da sodišča in drugi državni organi lahko te podatke preverjajo neposredno na podlagi podatkov pridobljenih iz Evidence, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, državljani in drugi navedeni subjekti pa osebnih podatkov iz evidence ne morejo pridobivati neposredno, lahko pa te podatke preverijo posredno, preko sodišča tj. tako da kot stranka posameznega postopka sodišču predlagajo pridobitev oziroma preverbo določenega podatka v Evidenci. Če pa stranka želi preveriti ali ima pravniški državni izpit opravljen njen pooblaščenec ali odvetnik oziroma, če v to dvomi pa lahko seveda tudi neposredno od njega zahteva, da ji to izkaže. Vse navedeno velja tudi za preverjanje podatka o tem, ali ima določena oseba opravljen pravniški državni izpit, na kar se nanaša vaše vprašanje iz
- točke, saj gre tudi v tem primeru za posredovanje podatka iz Evidence, za katerega mora obstajati ustrezna zakonska podlaga. Informacijski Pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravil: Blaž Pavšič, državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026