Preverjanje osebnih podatkov gostov v gostinskih obratih o testiranju, prebolelosti in cepljenju + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.05.2021 Številka: 07121-1/2021/887 Kategorije:Posebne vrste, Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Posebne vrste, Zdravstveni osebni podatki, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z novim Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Zanima vas, ali ob vstopu v gostinski lokal lahko osebje zahteva potrdilo o negativnem testu na Covid-19 ter ali jim je gost le-tega dolžan predložiti ali mu mora osebje lokala verjeti na besedo, da ga ima. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 66/21, v nadaljevanju Odlok), ki je trenutno v veljavi, v drugem odstavku
- člena določa, da je v statističnih regijah Pomurska, Koroška, Osrednjeslovenska, Goriška in Obalno-kraška pod pogoji iz
- člena tega odloka dovoljeno opravljanje gostinske dejavnosti priprave in strežbe jedi in pijač v gostinskih obratih, pri čemer obratovanje nočnih klubov, barov in diskotek ni dovoljeno. Tretji odstavek
- člena Odloka pa določa, da so v notranjosti gostinskih obratov iz prejšnjega odstavka lahko samo gostje, ki imajo: dokazilo o negativnem rezultatu testa na virus SARS-CoV-2 s testom PCR ali testom HAG, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa; dokazilo o cepljenju zoper COVID-19, s katerim dokazujejo, da je od prejema: - drugega odmerka cepiva Comirnaty proizvajalca Biontech/Pfizer preteklo najmanj sedem dni, COVID-19 Vaccine proizvajalca Moderna najmanj 14 dni, Sputnik V proizvajalca Russia’s Gamaleya National Centre of Epidemiology and Microbiology najmanj 14 dni, CoronaVac proizvajalca Sinovac Biotech najmanj 14 dni ali COVID-19 Vaccine proizvajalca Sinopharm najmanj 14 dni, - prvega odmerka cepiva Vaxzevria (COVID-19 Vaccine) proizvajalca AstraZeneca ali Covishield proizvajalca Serum Institute of India/AstraZeneca preteklo najmanj 21 dni, - odmerka cepiva COVID-19 Vaccine Janssen proizvajalca Johnson in Johnson/Janssen-Cilag preteklo najmanj 14 dni; dokazilo o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od 10 dni, razen, če zdravnik presodi drugače, vendar ni starejši od šest mesecev, ali potrdilo zdravnika, da so prebolele COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev. Iz Odloka pa ne izhaja, na kakšen način se izvaja preverjanje izpolnjevanja navedenih pogojev niti, katere konkretne osebne podatke lahko oziroma mora gostinec v zvezi s tem obdelovati. IP poudarja, da kot nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov ni pristojen za podajanje konkretnih navodil o tem, kako naj gostinci izvajajo zahteve iz Odloka. Prav tako IP ne sme prevzemati odgovornosti predlagatelja predpisov niti ne more podajati navodil glede izvajanja epidemioloških ukrepov ali presojati, kateri od teh ukrepov so sorazmerni, nujni in potrebni ali kateri ukrepi so v praksi izvršljivi in kako. Z vidika varstva osebnih podatkov predstavlja obdelava podatkov v zvezi z zdravjem posameznikov enega najbolj resnih in tveganih posegov v zasebnost posameznika. Zato terja veliko mero skrbnosti in premišljenega tehtanja glede tega, katere podatke se obdeluje in na kakšen način, kdo jih obdeluje, kako dolgo se hranijo in zlasti, kaj vse so potrebni ukrepi za zagotavljanje čim višje ravni varstva, zaščito pravic in svoboščin posameznika ter zmanjševanje tveganj zlorab. To mora v skladu z
- členom Ustave RS urejati zakon. IP sicer ne dvomi, da je cilj zgoraj navedene določbe Odloka namenjen zagotovitvi dokaza, da je zaradi prejetega cepiva, negativnih rezultatov testov ali preteklih okužb zmanjšano tveganje za prenos Covid-
- Vendar pa uporaba takšnih dokazil oziroma potrdil za nemedicinske namene odpira več vprašanj s področja človekovih pravic, predvsem glede pravice do varstva podatkov in načela nediskriminacije. Tveganja diskriminacije so še toliko bolj zaskrbljujoča, saj lahko vodijo do kršitev posameznikovih svoboščin. Nadalje IP izpostavlja, da mora imeti upravljavec za zakonito obdelavo osebnih podatkov ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov, za posebne vrste osebnih podatkov, med katere spadajo tudi podatki v zvezi z zdravjem, pa mora biti hkrati izpolnjen tudi eden izmed posebnih pogojev, ki so predpisani v členu 9
(2)Splošne uredbe o varstvu podatkov. Skladno s točko
- i)tega člena je obdelava zdravstvenih podatkov dopustna, če je potrebna iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot je zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Upoštevajoč določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov in določbe Odloka pa ni mogoče ugotoviti, iz katerega zakonskega predpisa naj bi izhajala pravna podlaga, da gostinci oziroma pri njem zaposleni na podlagi Odloka obdelujejo osebne podatke gostov v zvezi z zdravjem, katere osebne podatke natančno naj bi obdelovali, kdo naj bi do njih dostopal in kako dolgo naj bi se hranili. Zakon o nalezljivih boleznih namreč tega ne določa, prav tako IP ni seznanjen z drugim predpisom, ki bi to urejal. Glede na to, da iz Odloka izhaja zgolj, da morajo gostje imeti zgoraj navedena dokazila oziroma potrdila, pa IP meni, da to lahko pomeni največ vpogled v dokument/potrdilo, ki izkazuje pogoje po Odloku, nikakor pa ne hrambe teh osebnih podatkov. Iz samega Odloka po presoji IP namreč ne izhaja pravna podlaga za obširnejšo obdelavo zdravstvenih podatkov gostov, gostinci pa tudi nimajo posebnih zakonskih pooblastil za pridobivanje teh dokazil/potrdil, kot na primer policija ali inšpektorji. Ali lahko zadostuje že izjava gosta, da dokazilo/potrdilo ima, ali mora gost le-tega gostincu predložiti na vpogled, pa IP ni pristojen presojati. Zato gostincem predlagamo, da se z vprašanji glede izvajanja pogojev iz Odloka obrnejo na pristojno ministrstvo. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026