Preverjanje podatkov o zdravstvenem stanju + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.01.2008 Številka: 0712-1137/2007/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem nas sprašujete, če lahko fizična oseba »preverja zdravstveno stanje« brez privolitve osebe, na katero se podatki o zdravstvenem stanju nanašajo. V konkretnem primeru je neka oseba v bolnišnici preverjala informacije o določeni osebi kljub temu, da pooblastila za to ni imela. Zanima vas, ali je s tem kršila zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov in kaj lahko v zvezi z domnevno kršitvijo naredite? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pri tem se, glede na omejeno poznavanje dejanskega stanja, omejujemo zgolj na splošna pojasnila.
- S samim poizvedovanjem (preverjanjem) o osebnih podatkih določene osebe pri upravljavcu zbirke osebnih podatkov (npr. v bolnišnici), tisti, ki zaenkrat samo poizveduje, ne krši določb ZVOP-1, ne glede na to, ali je do osebnih podatkov upravičen ali ne. Za kršitev varstva osebnih podatkov pa bi šlo v primeru, ko bi upravljavec osebne podatke dejansko razkril (sporočil, posredoval) oziroma na drug način omogočil seznanitev tistim osebam, ki do osebnih podatkov niso upravičene.
- Ob vsaki domnevni kršitvi varstva osebnih podatkov lahko pri Pooblaščencu vložite inšpekcijsko prijavo, na podlagi katere se lahko uvede inšpekcijski in prekrškovni postopek zoper kršitelja. O b r a z l o ž i t e v: 1 Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov Glede na določbo prvega odstavka
- člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo npr. javni zdravstveni zavodi) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov (npr. zbiranje, urejanje, posredovanje, sporočanje, vpogled, razkritje, posredovanje) in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (ZVOP-1 ali katerikoli drug zakon). Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Podobno izhaja tudi iz določb
- člena ZVOP-1, ki določa podlage za obdelavo občutljivih osebnih podatkov, kamor uvrščamo tudi podatke o zdravstvenem stanju. 2 Pravne podlage na področju zdravstva Že sam ZVOP-1 predvideva nekaj »zakonskih« podlag za obdelavo osebnih podatkov (v smislu prvega odstavka
- člena), ki lahko pridejo v poštev v zdravstvu, na primer: - če je obdelava osebnih podatkov nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika ne glede na to, da za obdelavo ni podane druge zakonite podlage (
- člen) - če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe (peta točka
- člena), - če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku (sedma točka
- člena), - če podatke o umrlem posamezniku zahteva oseba, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov (
- člen). Poleg določb ZVOP-1 so podlage za obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu določene v nekaterih drugih zakonih (v smislu prvega odstavka
- člena ZVOP-1), zlasti v Zakonu o zavarovalništvu, Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakonu o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, Zakonu o preskrbi s krvjo, Zakonu o nalezljivih boleznih in Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. 3 Pravne podlage v konkretnem primeru V primeru, ki ste ga predstavili, so relevantne predvsem določbe Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06) in Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05; ZZDej). ZZDej v
- členu določa, da so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ter osebe, ki so jim podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela, dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. To pomeni, da teh podatkov ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkriti posameznika, na katerega se nanašajo. V
- členu je nadalje določeno, da lahko dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Podatke o zdravstvenem stanju pacienta lahko daje pacientovim ožjim sorodnikom ali skrbniku le zdravnik, ki pacienta zdravi. Podobno določa tudi ZZdrS, ki pa v
- členu še nekoliko bolj podrobno ureja sporočanje podatkov o zdravstvenem stanju, in sicer z določbo, da lahko brez predhodnega soglasja pacienta, podatke o zdravstvenem stanju sporoča pacientovim ožjim sorodnikom ali skrbnikom oziroma izvenzakonskemu partnerju le zdravnik, ki bolnika zdravi, če oceni, da je to v pacientovo korist. Potrebno je dodati, da se podatke lahko sporoči tudi pacientovemu zakoncu, čeprav ta ni izrecno naštet (zakonec namreč ni sorodnik drugega zakonca). Ker omenjena predpisa omogočata, da lahko dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti zdravstvenega delavca razreši tudi pacient, je sporočanje podatkov o zdravstvenem stanju dopustno tudi, če je pacient za to podal osebno privolitev. 4 Zahteva za seznanitev z osebnimi podatki, ki jo poda oseba, ki do podatkov ni upravičena Nobene ovire ni, da zahtevo za seznanitev z zdravstvenim stanjem določenega pacienta poda kdorkoli. Z vidika varstva osebnih podatkov je pomembno le to, da upravljavec (v konkretnem primeru bolnišnica) osebnih podatkov dejansko ne sporoči, če zahteve ne poda oseba, ki je določena v zgoraj obravnavanih določbah ZZDej in ZZdrS oziroma, če oseba nima podlage v privolitvi pacienta. 5 Pristojnosti Pooblaščenca V primeru, da pride do nedopustnega posredovanja osebnih podatkov osebam, ki do teh podatkov niso upravičene, t.j. posredovanja brez zakonske podlage ali podlage v privolitvi, govorimo o nezakoniti obdelavi osebnih podatkov. V takem primeru je Pooblaščenec pristojen, da na podlagi ZInfP in ZVOP-1 zoper upravljavca osebnih podatkov izvede inšpekcijski in prekrškovni postopek ter ukrepa skladno z zakonskimi pooblastili. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026