Preverjanje pogoja PCT pri javnih uslužbencih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.09.2021 Številka: 07120-1/2021/517 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki, Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 24. 9. 2021 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o več vprašanjih, ki se nanašajo na preverjanje pogoja PCT za javne uslužbence po 1. 10. 2021. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoča pojasnila v zvezi z vašimi vprašanji. Pri tem še pojasnjujemo, da je, glede na pogoste spremembe predpisov v zvezi z ukrepi za zamejevanje širjenja virusa SARS-CoV-2, mnenje pripravljeno glede na predpise, ki so veljali v času izdaje tega mnenja. Na kakšen način bo lahko delodajalec (pooblaščena oseba) 1. 10. 2021 od javnih uslužbencev pridobival podatek o tem, ali posameznik izpolnjuje pogoj prebolevnosti ali cepljenja? Ker je IP v zvezi s tem vprašanjem že izdal kratke smernice, vam predlagamo, da si jih ogledate na naslednji povezavi: Smernice o preverjanju PCT pogojev - IPRS (ip-rs.si). Te so veljavne tudi za javne uslužbence po 1. 10. 2021. Na kateri zakonski osnovi delodajalec pridobi pooblastilo za pridobitev tega podatka in kasnejšega zbiranja in nadaljnje obdelave podatkov (v praksi so v državnih organih pripravili seznami samotestiranih javnih uslužbencev)? Izhodiščna oziroma splošna podlaga za to obdelavo osebnih podatkov je v (
- b)točki drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, neposredna pa v prvem odstavku 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). »Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja«, ki so pogoj za obdelavo osebnih podatkov po omenjeni določbi ZDR-1, pa izvirajo iz predmetnega Odloka PCT. Po prvem odstavku 6. člena Odloka PCT se za samotestirane ne vodi seznama, temveč evidenčne liste (izjave). Ali mora delodajalec podatek o izpolnjevanju pogoja PC zahtevati pisno ali ustno? Ker iz smernic IP izhaja, da se v dokazila le vpogleda, se primeren način preverjanja pogojev izvaja v osebnem stiku delavca in pooblaščene osebe. Ker so dokazila v papirni ali digitalni obliki in ker jih delodajalec ne sme hraniti v pridobljeni ali reproducirani obliki, je preverjanje/dokazovanje po klasični ali elektronski pošti zelo tvegano (ni namreč garancije, da bo dokument takoj po vpogledu nepovratno uničen) in lahko tudi nesorazmerno. Na kakšen način lahko javni uslužbenec zavrne posredovanje tega podatka delodajalcu in kakšen prekršek v tem primeru stori? To vprašanje žal ne spada v pristojnost IP. Z ožjega vidika varstva osebnih podatkov seveda delavec lahko zavrne razkritje podatkov oziroma dokazil (to pomeni, da ne bo sankcioniran po predpisih o varstvu osebnih podatkov), toda zavrnitev ima lahko delovnopravne ali kakšne druge posledice, ki pa jih IP ni pristojen presojati. Če javni uslužbenec podatka ne želi posredovati, kakšne sankcije ga lahko doletijo? Velja enako kot v prejšnji točki. Kakšnega pravnega varstva se lahko posamezni javni uslužbenec posluži, v kolikor so se njegovi osebni podatki o izpolnjevanju pogoja PCT pridobivali, zbirali in obdelovali? Če bi se osebni podatki zaposlenega obdelovali nezakonito (npr. če bi bili določeni podatki ali dokazila pridobljeni brez pravne podlage, če bi se obdelovali določeni osebni podatki v nasprotju z načelom najmanjšega obsega podatkov, če bi se hranili prekomerno dolgo, če bi bili podatki zaradi neustrezne varnosti razkriti nepooblaščenim osebam, če bi bili brez pravne podlage posredovani tretjim osebam, če zaposleni ne bi bili ustrezno obveščeni o obdelavi njihovih osebnih podatkov), lahko vsakdo vloži inšpekcijsko prijavo pri IP. Pri tem si lahko pomaga z nezavezujočim obrazcem »ZIN Prijava«, ki je dostopen na tej povezavi: Obrazci s področja varstva osebnih podatkov - IPRS (ip-rs.si). V primeru inšpekcijskega nadzora glede izpolnjevanja pogoja PC s strani pristojne inšpekcije se postavlja vprašanje, kako bodo nadzori potekali (kakšna dokazila bo moral predložiti delodajalec, kakšna javni uslužbenec) in ali je v teh primerih zbiranje (zdravstvenih) osebnih podatkov dopustno? Prvi del vprašanja žal ne spada v pristojnost IP. Glede pridobivanja (zdravstvenih) osebnih podatkov s strani pristojne inšpekcije pa velja, da je za posebne kategorije podatkov (v tem primeru zdravstveni podatki) relevantna (
- g)točka drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta določa, da je obdelava dopustna, če je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ta splošna določba je izpeljana v slovenski nacionalni zakonodaji, in sicer: v 13. členu Zakona o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI), ki določa, da ima pri opravljanju nadzora inšpektor pravico pregledati objekte, prostore, naprave, priprave, opremo, blago, delovno okolje, snovi, opraviti zaslišanje, pregledati dokumentacijo, zapise meritev in listine, s katerimi se ugotovi istovetnost oseb, brezplačno odvzeti vzorce, opraviti meritve in druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora. Pri opravljanju nadzora ima inšpektor pravico opraviti pogovor z nosilcem dejavnosti oziroma zaposlenimi z namenom zbiranja podatkov za potrebe izvajanja nadzora na posameznem področju; v 19. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), ki določa, da ima inšpektor pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pravico med drugim pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov; pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko; brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora. Pravne in fizične osebe, zoper katere se ne vodi inšpekcijski postopek, in ki razpolagajo z domnevnimi dokazi oziroma drugimi, tudi osebnimi podatki, potrebnimi za izvedbo inšpekcijskega nadzora, morajo na zahtevo inšpektorja posredovati dokaze in druge, tudi osebne podatke, oziroma morajo omogočiti zaslišanje prič za pridobitev teh dokazov ali drugih, tudi osebnih podatkov, najkasneje v treh dneh od prejema njegove zahteve; v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP -a člen), ki se prav tako lahko uporablja v inšpekcijskih nadzorih; v Zakonu o prekrških (ZP-1), ki v četrtem odstavku 45. člena določa, da morajo vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil sodišču in prekrškovnim organom v postopku o prekršku dajati potrebno pomoč in podatke brezplačno, upravljavci zbirk osebnih podatkov pa brezplačno posredovati osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij. V katerih primerih je dopustno, da delodajalec zbira zdravstvene podatke delavca? V 2. točki omenjena podlaga iz (
- b)točke drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov se nanaša na posebne kategorije podatkov, kamor spadajo tudi podatki o zdravstvenem stanju posameznika (prim. prvi odstavek 9. člena in 15. točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Določbe v 48. členu ZDR-1 pa niso izrecno omejene le na »navadne« osebne podatke. Lepo vas pozdravljamo, mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026