Prevezava telefonskih klicev na zasebne telefone zaposlenih - IPRS

Prevezava telefonskih klicev na zasebne telefone zaposlenih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.01.2022 Številka: 07121-1/2021/2618 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je pri vašem delodajalcu že nekaj časa (v času covid krize) v praksi, da se službeni telefoni zaradi dela od doma, prevežejo na zasebne mobilne telefone nekaterih zaposlenih. Gre za zasebne telefone in zasebne številke, saj delodajalec ne želi za ta namene nabaviti službenih telefonov. Moti vas, da morate kdaj strankam vrniti klic iz vaše zasebne številke, kamor vas potem stranke tudi kličejo nazaj, celo izven delovnega časa. Sprašujete, ali ste dolžni imeti v delovnem času podjetja sploh prižgan vaš zasebni telefon in z njim opravljati klice za službene namene. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Z nezavezujočim mnenjem vam podajamo zgolj odgovore v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov. Glede vseh drugih vprašanj, povezanih z delom od doma, vam predlagamo, da se obrnete na Inšpektorat RS za delo. Pojasnjujemo, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe: (

1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Pri tem opozarjamo, da se točka (
7. f)ne uporablja pri za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Nadalje pojasnjujemo, da lahko delodajalec skladno z 48. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A in 202/21 – odl. US, v nadaljevanju: ZDR-1) obdeluje osebne podatke samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Delo od doma je urejeno od 68. do 72. člena ZDR-1. Pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu, se uredijo med delodajalcem in delavcem s pogodbo o zaposlitvi (drugi odstavek 69. člena ZDR-1). Med drugim morata dogovoriti tudi nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev (glej prvi odstavek 70. člena ZDR-1). Nadalje pa lahko delodajalec odredi delo na domu tudi skladno s 169. členom ZDR-1, ki določa, da se v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine. V kolikor bi torej delodajalec glede na izredne razmere odločil, da je dosegljivost določenega delavca preko telefona nujno potrebna zaradi opravljanja njegovih nalog (npr. zaradi dela s strankami), bi mu moral zagotoviti temu primerna delovna sredstva (npr. službeni telefon). IP meni, da lahko delavec da na voljo tudi svoja delovna sredstva (na primer preusmeritev na svoj mobilni telefon), če v to privoli, po dogovoru tudi s primerno odmero uporabnine. Delodajalec mora imeti za obdelavo zasebne telefonske številke zaposlenega torej ustrezno pravno podlago, na primer ustrezno privolitev (točka (
8. a)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), oz. se tako dogovorita s pogodbo o zaposlitvi (točka (
9. b)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), pri tem pa je treba upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov (točka (
10. c)prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe), kar pomeni, da se naj telefonska številka uporablja zgolj v obsegu, ki je nujno potreben za opravljanje nalog dela na domu. Pri tem opozarjamo, da se morajo osebni podatki zaposlenega (torej njegova zasebna telefonska številka) ob prenehanju izrednih okoliščin prenehati uporabljati in jih delodajalec brez ustrezne pravne podlage ne sme nadalje obdelovati oz. hraniti. Več informacij o obdelavi osebnih podatkov v delovnem razmerju pa si lahko preberete tudi v Smernicah Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, ki so dosegljive na https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih oz. v že izdanih mnenjih IP, ki so dosegljiva s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
11. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026