Pridobitev identifikacijskih podatkov o komentatorju na forumu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.06.2012 Številka: 0712-1/2012/1999 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk, Svetovni splet --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk, Svetovni splet Prejeli smo vašo elektronsko pošto, v kateri pojasnjujete, da je bil dne 27.3.2012 na spletni strani časnika Dnevnik objavljen komentar, ki je prizadel čast in dobro ime vaše stranke. Z zahtevo po posredovanju identifikacijskih podatkov o komentatorju, ki se je na spletni strani predstavil kot Janez 1234, ste se obrnili na Dnevnik d.d., tam pa so vašo zahtevo po posredovanju osebnih podatkov zavrnili z argumentom, da bodo osebne podatke posredovali zgolj »na podlagi sklepa pristojnega organa, ki bi izhajal iz ustrezne zakonske podlage«. Ker menite, da je za tovrstne primere zadolžen Pooblaščenec, prosite, da na časopis Dnevnik naslovimo zahtevo, iz katere bo izhajalo, da so vam dolžni poslati podatke. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Najprej poudarjamo, da je za posredovanje osebnih podatkov vedno potrebna pravna podlaga, kot jo opredeljujeta
- in
- člen ZVOP-1; torej praviloma zakonska določba ali pa (v zasebnem sektorju) privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pooblaščenec je v skladu z ZInfP med drugim pristojen tudi za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov, vendar lahko v inšpekcijskem postopku po stališču Upravnega sodišča upravljavcu naloži posredovanje osebnih podatkov le, če materialni predpis določno navaja, kateri osebni podatki se lahko obdelujejo – posredujejo . V nasprotnem primeru, torej takšnem, kakršen je tudi vaš, pa Pooblaščenec teh pooblastil nima. Ker pa je primer zelo zanimiv, vam želimo pri nadaljevanju pomagati z našimi izkušnjami. Kot odvetnik sicer lahko podatke (tudi osebne) zahtevate od kogarkoli, dejstvo pa je, da so vam jih na podlagi
- člena zakona o odvetništvu dolžni dati le državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil. Glede vseh ostalih upravljavcev pa enako velja, da ste dolžni izkazati pravni temelj, sicer vam osebnih podatkov ne smejo posredovati. V tem pogledu je odgovor Dnevnika d.d. povsem korekten. V konkretnem primeru (in njemu podobnih) je največja težava v dejstvu, da sodnega postopka brez osnovnih identifikacijskih podatkov o tistem, ki naj bi prizadel čast in dobro ime vaše stranke sploh ni mogoče začeti . Tako sploh ne morete priti v situacijo, ko bi lahko pridobitev (osebnih) podatkov, za katere ne vi ne vaša stranka ne izkazujete pravnega temelja, za sodni postopek pa bi bili bistvenega pomena, predlagali sodišču. V Sloveniji za te primere (še) nismo našli zakonske rešitve, čeprav je Sodišče za človekove pravice že
- decembra 2008 v sodbi K.U. proti Finski zapisalo, da bi država morala omogočati identifikacijo osebe, ki je na medmrežju objavila oglas, s katerim je žalila drugo osebo. Zaradi neobstoja zakonodaje, ki bi urejala tak trk pravic in omogočala ustrezne ukrepe, je sodišče Finsko obsodilo zaradi kršitve
- člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin . Kot že navedeno v Sloveniji zakonskega temelja, ki bi domnevno prizadetega posameznika opravičeval k pridobitvi osebnih podatkov tretjega, za katerega zatrjuje, da ga je prizadel v njegovih osebnostnih pravicah, ni. Tako v zatečeni situaciji pravica do zasebnosti domnevnega kršitelja popolnoma prevlada nad pravicami domnevnega oškodovanca. Na strani obeh gre za temeljno človekovo pravico do zasebnosti (iz
- člena Ustave), med njima pa je treba najti ravnotežje. Pri pooblaščencu smo v preteklosti tej temi namenjali precej pozornosti, pripravili tudi nekaj predlogov za spremembo zakonov , ki bi domnevno prizadetemu posamezniku omogočili, da zaščiti svoje osebnostne pravice. Nobeden od predlogov ni bil sprejet. Na tem mestu je zato umestno poudariti visoko varovanje vidika pravice do zasebnosti, ki ga Ustava RS poimenuje kot tajnost pisem in občil. Ta t.i. komunikacijska zasebnost je tudi v ustavo-sodni praksi razlagana zelo široko . Čeprav drži, da vsaj drugega odstavka
- člena Ustave, po katerem samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države, v razmerju med zasebnopravnimi subjekti ne bi uporabili , pa ostaja nesporno dejstvo, da domnevno prizadeti posameznik v veljavni zakonodaji nima temelja, po katerem bi lahko pridobil vsaj tiste osebne podatke domnevnega kršitelja njegovih osebnostnih pravic, ki bi zadoščali za vložitev tožbe. Predlagamo vam, da dopis Dnevnika d.d. štejete kot zavrnitev in zahtevate, da o pravici vaše stranke odloči sodišče. Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) je sicer v
- in
- členu pristojnost upravnega sodišča relativno omejil na izpodbijanje upravnih aktov in ravnanj organov, menimo pa, da je treba izhajati iz dejstva, da je varstvo osebnih podatkov v javnem interesu, in da v tem pogledu tudi zasebnopravni subjekti, kot je Dnevnik d.d., lahko s svojimi odločitvami posežejo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Tako je tudi nad njihovimi ravnanji potrebna sodna kontrola. Če menite, da vam v nadaljevanju primera s svojim znanjem in izkušnjami lahko še pomagamo, se brez zadržkov obrnite na nas. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026