← Slovenija

Pridobitev lastnega zdravstvenega kartona - IPRS

Pridobitev lastnega zdravstvenega kartona + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.01.2008 Številka: 0712-1142/2007/2 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  2. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas sprašujete: Zakaj osebnega kartona pri osebnem zdravniku, od katerega ste se izpisali, ne morete vzeti domov? Menite namreč, da gre za vaš osebni karton in lahko z njim prosto razpolagate. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Pooblaščenec pojasnjuje, da je zdravstveni karton last zdravstvenega zavoda in ne last pacientov, kot ti pogosto zmotno mislijo. Ravnanje vašega nekdanjega zdravnika je bilo zato povsem pravilno. Zdravstveni kartoni vsebujejo številne osebne podatke, zato kartoni predstavljajo zbirko osebnih podatkov, kot jo opredeljuje ZVOP-1, posledično pa imajo zato pacienti pravico vpogledovati v lastne osebne podatke. O b r a z l o ž i t e v: 1 Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkov ZVOP-1 kot temeljni in sistemski predpis s področja varstva osebnih podatkov v
  6. členu določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo (posredujejo, sporočajo, razkrivajo, zbirajo, uporabljajo ipd.) le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ker gre v konkretnem primeru predvsem za obdelavo občutljivih osebnih podatkov, se za presojo dopustnosti obdelave teh podatkov uporabljajo tudi določbe
  7. člena ZVOP-1, ki podobno kot
  8. člen, dopušča obdelavo v primeru, da je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom (
  9. točka), nadalje, če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa (
  10. točka) ali če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom (
  11. točka). Iz navedenega izhaja, da ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov in zato dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna (ožja) pravna področja tudi s področnimi zakoni. 2 Splošno o lastništvu zdravstvenih kartonov Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05; ZZDej) v petem odstavku
  12. člena določa, da je v primeru premestitve ali preselitve bolnika ali če bolnik izbere drugega zdravnika, potrebno vso pomembno zdravstveno dokumentacijo o bolniku predati zdravniku, ki nadaljuje zdravljenje. Podobno ureditev najdemo v Zakonu o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06; ZZdrS), ki v
  13. členu določa, da mora zdravnik oziroma zdravstveni zavod v primeru premestitve ali preselitve bolnika ali če bolnik izbere drugega zdravnika, na novo izbranemu zdravniku posredovati vso zdravstveno dokumentacijo o bolniku. Dejstvo, da se nek osebni podatek nanaša na določeno osebo, nima nikakršnih učinkov na lastninsko pravico dokumenta ali zbirke, kjer je tak podatek zapisan. Ko govorimo o pravici do seznanitve z lastnimi (zdravstvenimi) osebnimi podatki ali o zakonitem posredovanju dokumentacije tretjim osebam, predmet lastninske pravice ne morejo biti osebni podatki kot taki – torej vsebina zdravstvene dokumentacije, pač pa je lastninska pravica mogoča izključno na zdravstveni dokumentaciji kot stvari - torej na nosilcu zapisa osebnih podatkov (npr. papir, negativ, zgoščenka). Pooblaščenec zato opozarja, da imajo lastninsko pravico na nosilcih zapisa zdravstvenih podatkov (posameznih dokumentih oziroma celotni zdravstveni dokumentaciji, kamor sodi tudi zdravstveni karton) praviloma izvajalci zdravstvenih storitev, kot upravljavci in ustvarjalci zbirk osebnih podatkov. 3 Vpogled v lasten zdravstveni karton ZVOP-1 ureja pravico posameznika do vpogleda v lastne osebne podatke v
  14. členu, kjer med drugim določa, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje. Ob tem je potrebno izpostaviti tudi določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS 36/2004, v nadaljevanju ZZDej-UPB1), katerega
  15. člen v prvem odstavku določa, da ima vsakdo pod enakimi pogoji in v skladu z zakonom med drugim tudi pravico izvedeti za diagnozo svoje bolezni in za obseg, način, kakovost ter predvideno trajanje zdravljenja in pravico do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na njegovo zdravstveno stanje, razen če zdravnik oceni, da bi to škodljivo vplivalo na bolnikovo zdravstveno stanje. ZZDej – UPB1 torej daje splošno pravico do vpogleda v zdravstvene podatke posameznika, ki jo ima zdravnik pravico omejiti, če bi razkritje podatkov škodljivo vplivalo na bolnikovo zdravstveno stanje. ZVOP-1, kot sistemski zakon na področju varstva osebnih podatkov, pa določa tudi pravico do prepisa ali kopiranja podatkov, ki jo bolnik lahko vedno izkoristi, razen če zdravnik ne ugotovi škodljivih posledic pri razkrivanju podatkov bolniku, kar je osnovna omejitev že pri vpogledu v podatke. Na tem mestu Pooblaščenec ponovno opozarja, da je področni zakon v zdravstvu ZZDej-UPB1, kar pomeni, da zdravnik pacientu vendarle lahko onemogoči vpogled v določeni del zdravstvene dokumentacije, vendar samo v tisti del, za katerega oceni, da bi lahko škodljivo vplival na bolnikovo zdravstveno stanje. Pooblaščenec s tem v zvezi pripominja tudi, da ob pridobitvi fotokopij ali prepisov zdravstvene dokumentacije z namenom, da jo pacient hrani doma, nanj preidejo tudi tveganja oziroma odgovornost varovanja fotokopij z osebnimi podatki na način, da prepreči njihovo morebitno odtujitev, uničenje ali zlorabo. 3 Sklepno Iz navedenega jasno izhaja, da je vaš nekdanji osebni zdravnik ravnal pravilno, ko vam ni hotel izročiti zdravstvenega kartona. Predhodno je namreč pojasnjeno, da je zdravstveni karton, kot dokumentacija oz. zbirka osebnih podatkov, last zdravstvenega zavoda, ki je tudi upravljavec teh osebnih podatkov. Navedeno dejstvo pa ne pomeni, da kot lastnik osebnih podatkov v zbirki, nimate tudi pravice do vpogleda v zdravstveni karton, do njegovega prepisovanja ali kopiranja, kot to določa
  16. člen ZVOP-
  17. Vendar pa tudi ta pravica ni absolutna, temveč omejena z določbami ZZDej o tem, v kakšnem primeru lahko zdravnik pacientu vpogled v zdravstveno dokumentacijo prepreči. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.