Pridobitev mrliškega lista od upravne enote - IPRS

Pridobitev mrliškega lista od upravne enote + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.06.2007 Številka: 0712-487/2007/3 Kategorije:Upravne enote, Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki, Upravne enote Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko sporočilo.V njem nas sprašujete, ali lahko tretja oseba, ki z osebo ni v sorodu, pridobi na Upravni enoti kopijo mrliškega lista. Navajate, da želi vašega soseda iz stanovanja, v katerem živi in katerega najemnica je bila njegova umrla žena, izseliti lastnica tega stanovanja, ki ji je bilo vrnjeno v postopku denacionalizacije. Lastnica si je, po vaših besedah, v ta namen od uslužbencev Upravne enote že pridobila mrliški list, zanima pa vas, ali so uslužbenci Upravne enote ravnali korektno.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člen ZVOP-1 ter
5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje. Zakon o matičnem registru (Uradni list RS, št. 37/03 in 39/06, v nadaljevanju ZMatR), ki ureja pojem in vsebino matičnega registra, pristojnost in način vodenja matičnega registra ter zbiranje in posredovanje podatkov uporabnikom, v
6. odst.
7. člena določa, da se v matični register za državljane Republike Slovenije med drugim vpisujejo tudi podatki o smrti, in sicer: dan, mesec, leto, ura in kraj smrti. V
8. členu pa ZMatR določa, da se za obdelavo osebnih podatkov iz matičnega registra uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, torej določbe ZVOP-1.Splošna pravna podlaga za dopustno obdelavo osebnih podatkov je navedena v
9. odstavku
10. člena ZVOP-1 in določa, da se ti podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Naslednji odstavek istega člena določa, da mora biti namen obdelave določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Ker je določba splošne narave, so pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov posebej določene še v
11. členu ZVOP-1 za javni sektor in v
12. členu ZVOP-1 za zasebni sektor.Po določbi prvega odstavka
13. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodijo tudi Upravne enote, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Ne glede na prvi odstavek
14. člena ZVOP-1 se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
15. člen ZVOP-1, ki ureja varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov v
16. odst. določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. ZMatR v
17. členu natančno določa, katere osebe so upravičene do izdaje izpiskov in potrdil, in sicer je določeno, da se izpiski in potrdila iz matičnega registra izdajajo na zahtevo posameznika, na katerega se vpis nanaša, na zahtevo drugih oseb pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali zakonsko pooblastilo. V primeru, da vpisani ni več živ in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, se izpiski in potrdila iz matičnega registra lahko izdajo osebam, ki izkažejo zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov in če temu ožji družinski člani ne nasprotujejo. Ožji družinski člani po tem zakonu pa so zakonec, otroci in starši umrlega. Pod enakimi pogoji ZMatR v drugem odstavku
18. člena dopušča tudi vpogled v osebne podatke umrle osebe v matičnem registru.Iz navedenih določb ZMatR izhaja, da je za pridobitev izpiska ali potrdila iz matičnega registra o smrti (mrliški list) oziroma za vpogled v osebne podatke umrle osebe v matičnem registru osnovni pogoj, da ta oseba v času svojega življenja ni izrecno prepovedala posredovanja svojih osebnih podatkov. V kolikor je ta pogoj izpolnjen, upravna enota izda izpisek ali potrdilo iz matičnega registra o smrti pod dvema nadaljnjima pogojema, in sicer, če prosilec izkaže zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov in če ožji družinski člani temu ne nasprotujejo. Pravni interes izkazuje oseba, ki zatrjuje, da izpisek iz matičnega registra o smrti potrebuje zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Pri pravnem interesu oz. pravni koristi ne gre za splošno (javno) korist, temveč za osebno korist, ki je neposredna in pravna. Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist, ki obstaja v trenutku odločanja, ne pa za morebitno ali bodočo korist. Pojem zakonitega interesa pa zahteva, da je poleg zakonskega temelja izkazan še pravni interes . Zakonit interes torej izkaže posameznik takrat, ko je za pridobivanje podatkov pooblaščen z zakonom oziroma pisnim pooblastilom ali zahtevo posameznika, na katerega se podatki nanašajo, poleg tega mora izkazati tudi osebni in neposreden interes za pridobitev podatka. Iz navedb v vašem dopisu je Pooblaščenec razbral, da je šlo med lastnico stanovanja in umrlo ženo vašega soseda za zakupno (najemno) razmerje, v katerem je lastnica nastopala kot zakupodajalka, umrla žena vašega soseda pa kot zakupnica. Čeprav mu natančnejša vsebina omenjene pogodbe ni znana, pa Pooblaščenec kljub temu ocenjuje, da smrt ene pogodbene stranke v vsakem primeru vpliva na vsebino pogodbe (ne glede na to ali zakupna pogodba s smrtjo zakupnika preneha ali se nadaljuje z zakupnikovimi dediči), tako da druga pogodbena stranka vsekakor izkazuje pravni interes za seznanitev z dejstvom smrti sopogodbenika. Vendar pa iz vašega dopisa izhaja, da v primeru vašega soseda ni bil izpolnjen nadaljnji pogoj, da izdaji izpiska iz matičnega registra o smrti ne nasprotujejo ožji družinski člani, kamor kot zakonec pokojne zakupnice spada tudi vaš sosed, saj on soglasja za tako posredovanje ni dal. V skladu s povedanim, upravna enota lastnici stanovanja, ki je imela z ženo vašega soseda sklenjeno zakupno pogodbo, ne bi smela posredovati izpiska iz matičnega registra o smrti, brez (vsaj molčečega) pristanka vašega soseda, ki kot zakonec spada med ožje družinske člane in drugih ožjih družinskih članov. Upravna enota bi morala ožje družinske člane obvestiti o zahtevi po posredovanju omenjenega izpiska in o možnosti njihovega nasprotovanja temu posredovanju. Če temu v določenem roku ne bi nasprotoval noben ožji družinski član, bi izpisek zakupodajalki lahko izdala. Upravna enota izpiska iz matičnega registra o smrti zakupodajalki brez pristanka ožjih družinskih članov ne sme izdati, tudi če je ta vložila civilno tožbo in postala stranka v civilnem pravdnem postopku. To dejstvo pa na položaj tožeče stranke, kljub določbi
19. odst.
20. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP), po kateri morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in določbi
21. odst.
22. člena ZPP, ki pravi, da mora stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb, ne bo vplivalo oziroma ji ga ne bo poslabšalo. ZPP namreč v
23. odst.
24. člena določa, da si sodišče v primeru, ko je listina pri državnem organu ali pri osebi, ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila, pa sama stranka ne more doseči, da se listina izroči ali pokaže, to listino preskrbi po uradni dolžnosti. V zvezi s tem Pooblaščenec opozarja tudi na
25. člen ZPP, ki določa, da so državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, dolžni, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke.Tudi Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZS), katerega določbe prvega dela veljajo za vsa sodišča v Republiki Sloveniji, razen za ustavno sodišče, v drugem in tretjem odstavku
26. člena določa, da so državni organi in nosilci javnih pooblastil dolžni dajati sodiščem pri izvajanju njihovih funkcij zahtevano pomoč, ki je brezplačna, razen, če zakon določa drugače. Upravljavci zbirk osebnih in drugih varovanih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so sodišču potrebni za ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč, so dolžni, na obrazloženo zahtevo sodnika, brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati zahtevane podatke. Sodnik v obrazloženi zahtevi navede, katere podatke zahteva, pravno podlago za njihovo posredovanje, namen njihove obdelave in opravilno številko zadeve, po potrebi pa tudi primeren rok, v katerem naj bi bili zahtevani podatki posredovani sodišču. Zgoraj navedene določbe za sodišče predstavljajo z vidika ZVOP-1 ustrezno pravno podlago za pridobivanje podatkov od upravljavcev zbirk osebnih podatkov. Na podlagi povedanega Pooblaščenec zaključuje, da upravna enota lastnici sosedovega stanovanja iz zgoraj že navedenih razlogov, ne sme izdati izpiska iz matičnega registra o smrti žene vašega soseda, lahko pa takšen izpisek v okviru dokaznega postopka pridobi sodišče po uradni dolžnosti, če je bil glede spornega razmerja že začet civilni pravdni postopek. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026