Pridobitev osebnih podatkov o statusu študenta prek odvetnika - IPRS

Pridobitev osebnih podatkov o statusu študenta prek odvetnika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.09.2016 Številka: 0712-1/2016/1861 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk, Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo, Pridobivanje OP iz zbirk Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vase vprašanje ali kot fakulteta, članica Univerze v Ljubljani, lahko odvetniku, skladno z
3. členom Zakona o odvetništvu, posredujete podatke o statusu vašega študenta v l. 2015/2016 in 2016/2017, ki jih odvetnik potrebuje za stranko, t.j. očeta študenta, ki je dolžan plačevati preživnino za sina, v kolikor se ta redno šola?Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju, na podlagi
4. točke prvega odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
6. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.Posredovanje podatkov o statusu vašega študenta odvetniku, skladno z
7. členom Zakona o odvetništvu je dopustno pod pogojem, da kot upravljavec osebnih podatkov študenta, na osnovi predloženih vam informacij in dokazil s strani odvetnika presodite, da ta izpolnjuje kriterije materialnopravne upravičenosti pridobitve konkretnih podatkov. IP najprej ugotavlja, da iz
8. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14, v nadaljevanju ZViS) izhaja, da so univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole, visokošolski zavodi. V drugem odstavku
9. člena ZViS je določeno, da za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oz. druge javne zavode – članice univerze in študentske domove.
10. člen ZViS nadalje določa, da je univerza pravna oseba in da se v okviru univerze ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi – članice univerze. Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene z ZViS, aktom o ustanovitvi univerze in statutom univerze. Članice univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za račun univerze. V drugih primerih članice univerze nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom univerze. V skladu z
11. členom ZViS visokošolski zavodi med ostalim vodijo evidenco prijavljenih za vpis in vpisanih študentov ter vpisanih na študijske programe za izpopolnjevanje, v kateri obdelujejo osebne podatke študentov za potrebe svoje pedagoške in z njo povezane znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti ter knjižničarske dejavnosti. Osebni podatki v navedeni evidenci se za študente začnejo obdelovati z dnem vpisa v študijski program, prenehajo pa se obdelovati z dnem izpisa oziroma z dnem dokončanja študija. Vodenje evidence prijavljenih za vpis in vpisanih študentov članicam Univerze v Ljubljani nalaga tudi
12. člen Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 8/05 s spremembami), ki v drugem odstavku določa, da se osebni podatki študentov iz navedene evidence zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe visokošolske dejavnosti visokošolskih zavodov, za potrebe državnih organov, organov lokalne skupnosti, nosilcev javnega pooblastila in študentskih organizacij, povezane z uresničevanjem pravic študentov po posebnih predpisih.Poleg zgoraj navedenega zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov o vpisu in vpisanih študentih lahko predstavlja tudi Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZOdv), ki določa pravice in dolžnosti odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica, pri čemer določa tudi njihova posebna pooblastila pri pridobivanju osebnih podatkov. Slednje ZOdv ureja v
13. členu, ki v prvem odstavku določa, da so, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Upoštevaje prvi odstavek
14. člena ZOdv, omejitve opredeljene za določene podatke v drugem odstavku
15. člena ZOdv ter načelo sorazmernosti, je odvetnik upravičen od državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil, brezplačno zahtevati podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Upravljavec zbirke osebnih podatkov je dolžan pred posredovanjem osebnih podatkov najprej preveriti, ali ima odvetnik ustrezno pooblastilo za zastopanje stranke v konkretni posamični zadevi (torej ne zadostuje splošno pooblastilo) in ali je odvetnik navedel oziroma izkazal, da so konkretni zahtevani podatki dejansko potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi – torej za opravljanje konkretnih dejanj zastopanja v tej posamični zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom. Upravljavec osebnih podatkov je torej dolžan odvetnikovo zahtevo za posredovanje osebnih podatkov preskusiti tako z vidika natančne opredelitve posamične zadeve, za katero odvetnik potrebuje podatke, kot tudi obstoja pooblastilnega razmerja med odvetnikom in njegovo stranko za zastopanje v konkretni zadevi. Le v kolikor je zahteva popolna, je upravljavec zbirke osebnih podatkov zahtevane osebne podatke odvetniku dolžan posredovati, saj ima v prvem odstavku
16. člena ZOdv zakonsko podlago za njihovo pridobitev. Da boste sprejeli pravilno odločitev o tem, ali je odvetnikova zahteva popolna in upravičena, vam IP predlaga, da od odvetnika pridobite čim bolj podrobne informacije o tem za koga pridobiva konkretne osebne podatke, ali ima za to ustrezno pooblastilo, v kateri posamični zadevi oz. pravnem postopku bo osebni podatek uporabil ter kaj naj bi z njegovo uporabo dokazal oz. dosegel. Več o pravici starša do podatka o statusu šolajočega se otroka, ki so ga starši dolžni preživljati, pa najdete v že objavljenem mnenju IP št. 0712-499/2007/2 z dne
18. 2007: https://www.ip-rs.si/vop/pridobitev-potrdila-o-solanju-zaradi-placevanja-prezivnine-858/?tx_jzvopdecisions_pi1%5BhighlightWord%5D=pre%C5%BEivnina .Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Petra Ratajec državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026