Pridobitev podatka o številu glav velike živine in vpliv na vodne vire + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.04.2022 Številka: 07120-1/2022/107 Kategorije: --> Kategorije: Definicija OP, Občine Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste komunalno podjetje, ki izvaja oskrbo s pitno vodo. V pripravi je Uredba o zavarovanju vodnih virov. Nadalje opisujete, da se na občutljivem območju, ki dokazano predstavlja vpliv na vodni vir, nahaja večje kmetijsko gospodarstvo. Za to kmetijsko gospodarstvo ste želeli pridobiti število glav velike živine (GVŽ), kar je podatek, ki bi vam pomagal preveriti ustreznost hleva in gnojne jame zaradi obremenitve. Vaša prošnja za ta podatek je bila zavrnjena zaradi varstva podatkov, zato vas zanima, ali se števila GVŽ res ne sme razkriti oziroma kako bi lahko izvedeli ta podatek (na kmetijsko gospodarstvo točno). Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Število glav velike živine za določeno kmetijsko gospodarstvo ni osebni podatek, zato z zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov ne more biti varovan. Lahko pa bi bil varovan po kakšnem drugem zakoni, kar pa IP ne more presojati v mnenju, saj za to niste podali dovolj informacij. Če bi zahtevali podatek na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja od javnega organa in bi vam bil dostop do podatka zavrnjen, bi lahko IP odločal o vaši pritožbi. Obrazložitev V vašem dopisu navajate samo, da vam niso želeli razkriti podatka o številu glav velike živine zaradi varstva podatkov. Pri tem ne navajate, od koga ste zahtevali podatke (od občine, ministrstva, od samega kmetijskega gospodarstva…), na kakšni podlagi oziroma zaradi varstva katerih podatkov so vam zavrnili dostop. Vprašanje je, ali gre pri tem za zavrnitev zaradi varstva osebnih podatkov, poslovnih podatkov ali varstva kakšnih drugih interesov. Ker teh informacij nimamo, v nadaljevanju podajamo naše splošno neobvezujoče mnenje za različne scenarije. Kar se tiče varstva osebnih podatkov se je v vašem primeru v prvi vrsti treba vprašati, ali gre pri podatku o številu glav velike živine za osebne podatke. Prvi odstavek
- člena Splošne uredbe določa, da je »osebni podatek« katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZKme-1) v tretji točki
- člena določa, da je nosilec kmetijskega gospodarstva pravna oseba, fizična oseba, agrarna skupnost ali pašna skupnost, ki je odgovorna za izvajanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu (…). Vendar gre tudi pri fizičnih osebah (zakon predvideva to obliko nosilca kmetijskega gospodarstva le za primere, ko oseba nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in je vpisana v CRP) kot nosilcih kmetijskega gospodarstva za organizacijsko in poslovno zaokroženo »gospodarsko celoto«, ki je namenjena izvajanju kmetijske dejavnosti. Podobno kot druge poslovne subjekte tudi te fizične osebe zakon opredeljuje kot nosilce dejavnosti, zato gre pri fizičnih osebah po ZKme-1 za osebe z dejavnostjo in ne posameznike, kot jih opredeljuje zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov. Zaradi navedenega ugotavljamo, da podatek o številu glav velike živine najverjetneje ne predstavlja osebnega podatka nosilca kmetijskega gospodarstva, saj se ne nanaša na posameznika v smislu prvega odstavka
- člena Splošne uredbe. Na splošno sicer lahko ugotovimo, da imate kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo – tako kot občina – sicer pravico obdelovati osebne podatke, ki so potrebni za uresničevanje gospodarske javne službe. na podlagi
- in 21.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZLS). Vendar pa se to glede na zgoraj navedeno ne more nanašati na število glav velike živine, če tak podatek ne šteje za osebni podatek. Prvi odstavek 21.a člena ZLS določa tudi splošno pravilo, da občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Šesti odstavek istega člena pa določa, da lahko občina, zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti v skladu z nameni in pod pogoji določenimi v zakonu, posreduje pridobljene podatke fizičnim in pravnim osebam. Če bi podatek o GVŽ imela ali pridobila občina, bi vam ga morda lahko posredovala, vendar so tudi tu možne omejitve, predvsem glede morebitnih poslovnih skrivnosti. Pridobivanje in posredovanje podatkov, kadar ne gre za osebne podatke in informacije javnega značaja, pa ne sodi v domeno Informacijskega pooblaščenca, zato tega ne moremo komentirati. Število glav velike živine bi lahko zahtevali tudi skladno z določbami Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ). Organ, ki bi razpolagal s tem podatkom (če bi seveda zahtevo naslovili na organa zavezanca po ZDIJZ), bi moral o vaši zahtevi odločiti, zoper zavrnilno odločbo pa bi se lahko pritožili k IP. IP je torej na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ in bi lahko šele v konkretnem pritožbenem postopku presojal, ali je organ morebitno zahtevo utemeljeno ali neutemeljeno zavrnil s sklicevanjem na različne izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. V takšnem primeru bi morala vloga in nadaljnji postopek slediti predpisanim okvirom iz ZDIJZ, o čemer si lahko več preberete na https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/ijz-pri-organih/ in nadaljnjih podstraneh spletne strani IP. Vnaprej pa se IP ne more opredeljevati do vprašanja, ali bi bila takšna informacija prosto dostopna informacija ali ne; o tem bi lahko odločal šele v konkretnem pritožbenem postopku, če bi bil pred nami. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026