Pridobitev podatka o lastniku vozila oz. o stanju vozila + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.01.2008 Številka: 0712-6/2008/2 Kategorije:Definicija OP --> Kategorije: Definicija OP Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše vprašanje po elektronski pošti, v katerem nas sprašujete, ali imate kot kupec rabljenega vozila pravico oziroma možnost pridobiti (vsaj) podatek o stanju prevoženih kilometrov na zadnjem servisu, ki je bil opravljen v uradni mreži pooblaščenih servisov določene znamke vozila. Želite namreč izpis zgodovine posegov na vozilu, zato vas zanima, ali so ti podatki iz kakršnegakoli razloga varovana informacija oziroma, ali so ti podatki javni. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1-UPB-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: a. Z vidika varstva osebnih podatkov podatki o servisiranju vozila v preteklosti, ki naj bi vam jih kot trenutnemu lastniku vozila pooblaščeni servis posredoval v obliki izpiska iz zgodovine posegov na vozilu, niso sporni, saj ne gre za osebne podatke. b. Glede obstoja dolžnosti proizvajalca, da posreduje navedene podatke, pa Pooblaščenec pripominja, da ni pristojen za tolmačenje civilnopravne zakonodaje s področja varstva potrošnikov. O b r a z l o ž i t e v: V skladu z
- členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Da bi vam lahko odgovorili na vaše zastavljeno vprašanje, je najprej potrebno osvetliti nekaj v ZVOP-1-UPB-1 uporabljenih izrazov, ki imajo naslednji pomen: Osebni podatek je po
- točki
- odstavka
- člena ZVOP-1-UPB-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in na primer tudi vpisna številka študenta), ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcija, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je v ZVOP-1-UPB-1 definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je po določbi
- točke
- člena istega zakona vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Glede na citirane zakonske določbe Pooblaščenec pojasnjuje, da podatki o vozilu niso in ne morejo biti osebni podatki v smislu ZVOP-1-UPB-1, saj to niso podatki, ki bi se nanašali na posameznika, temveč gre za podatke, ki se nanašajo na stvar, stvari pa že po naravi ne morejo biti nosilci osebnih podatkov. Podatki o okvarah in popravilih na vozilu, številki šasije motornega vozila, vrsti, tipu ter barvi vozila tako ne morejo predstavljati osebnega podatka, ker se navezujejo na vozilo. Omenjeni podatki pa lahko postanejo osebni podatki samo takrat, kadar jih je mogoče povezati z lastnikom, oziroma je na njihovi podlagi mogoče identificirati lastnika vozila. Skupni povezovalni znak, na podlagi katerega je ob uporabi podatkov o vozilu mogoče identificirati lastnika, je prometno dovoljenje, v katerem so poleg podatkov o vozilu zapisani tudi podatki o vozniku. Bistveni pogoj za to, da podatki o vozilu postanejo osebni podatki, je ta, da je preko njih mogoče natančno identificirati posameznika. V konkretnem primeru same informacije o servisiranju, popravilih, okvarah in drugi podatki o preteklem stanju vozila ne morejo biti osebni podatek, če ob tem niso navedeni podatki, kdo vse so morebitni predhodni lastniki vozila – njihova osebna imena in priimki – oziroma njihovih osebnih podatkov, na podlagi katerih bi bili ti določljivi. Glede na vse predhodno navedeno Pooblaščenec zaključuje, da z vidika varstva osebnih podatkov podatki o servisiranju vozila v preteklosti, ki naj bi vam jih kot trenutnemu lastniku vozila pooblaščeni servis posredoval v obliki izpiska iz zgodovine posegov na vozilu, niso sporni, saj kot že rečeno, v tem primeru ne gre za osebne podatke. Pooblaščenec pa glede dolžnosti proizvajalca ter njegove servisne mreže, da posredujejo podatke o zgodovini vseh posegov na vozilu njegovemu trenutnemu lastniku, še dodaja, da ni pristojen za tolmačenje zakonskih predpisov s tega področja in vam v ta namen svetuje, da se obrnete na druge organe, to je organe, ki pokrivajo varstvo potrošnikov (tržni inšpektorat), ki so za tovrstno področje tudi stvarno pristojni. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026