← Slovenija

Pridobitev podatka o naslovu preko CRP - IPRS

Pridobitev podatka o naslovu preko CRP + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.02.2008 Številka: 0712-86/2008/2 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše vprašanje po elektronski pošti, v katerem nas sprašujete, ali lahko gospodarska družba za namene izpolnjevanja pogodbe, to je za namene pošiljanja računa oziroma opomina za neplačani račun na pravi naslov fizične osebe, iz centralnega registra prebivalstva pridobi podatke o pravem naslovu stalnega bivališča fizične osebe, kateri je bil račun oz. opomin poslan. Pošiljka, ki jo je poslala gospodarska družba fizični osebi, je bila namreč zaradi spremembe naslova fizične osebe vrnjena nazaj gospodarski družbi z oznako preseljen ali na naslovu neznan. Sprašujete tudi, ali po podatkih iz centralnega registra prebivalstva lahko poizveduje tudi pooblaščeni odvetnik gospodarske družbe. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1-UPB-1) ter
  4. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
  5. Pooblaščenec meni, da je gospodarska družba (sicer izjemoma) zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti na podlagi drugega odstavka
  6. člena ZVOP-1-UPB-1 upravičena do pridobitve podatka o dolžnikovem stalnem ali začasnem naslovu prebivališča iz CRP in evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev.
  7. Za posredovanje osebnih podatkov (tudi naslova pravega stalnega bivališča posameznika) iz CRP in evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev, je pod istimi pogoji kot gospodarska družba, upravičen tudi njen pooblaščeni odvetnik. O b r a z l o ž i t e v: Sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, je ZVOP-1-UPB
  8. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
  9. členu ZVOP-1-UPB-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Drugi odstavek
  10. člena nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tisti osebni podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Gospodarska družba kot pravna oseba zasebnega prava skladno s
  11. točko
  12. člena ZVOP-1-UPB-1 sodi v zasebni sektor, za katero so pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov navedene v
  13. členu ZVOP-1-UPB-
  14. Po določbi prvega odstavka
  15. člena ZVOP-1-UPB-1 se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na navedeno se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (drugi odstavek
  16. člena ZVOP-1-UPB-1). Ne glede na prvi odstavek
  17. člena ZVOP-1-UPB-1, se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (tretji odstavek
  18. člena ZVOP-1-UPB-1). Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz
  19. člena ZVOP-1-UPB1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Prvi odstavek
  20. člena ZVOP-1-UPB1 določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Za upravljavca osebnih podatkov se po
  21. točki
  22. člena ZVOP-1-UPB-1 šteje fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Uporabnik osebnih podatkov pa je fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki se ji posredujejo ali razkrijejo osebni podatki (
  23. točka
  24. člena ZVOP-1-UPB1). Posredovanje oziroma razkritje osebnih podatkov uporabnikom osebnih podatkov je praviloma dopustno samo v naslednjih primerih:
  25. če obstaja za posredovanje osebnih podatkov izrecna podlaga v zakonu;
  26. če je za posredovanje osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, pri čemer je treba upoštevati, da zakon za posamezne primere lahko določa, da se osebni podatki lahko posredujejo uporabnikom osebnih podatkov samo na podlagi pisne privolitve posameznika ali;
  27. če je posredovanje osebnih podatkov potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, kot jih določata
  28. in
  29. člen ZVOP-1-UPB
  30. Uporabnike osebnih podatkov iz centralnega registra prebivalstva (v nadaljevanju: CRP) jasno določa tudi Zakon o centralnem registru (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZCRP-UPB1). Skladno z določbo
  31. člena ZCRP-UPB1 imajo uporabniki osebnih podatkov, ki imajo zakonsko podlago za pridobivanje podatkov in uporabniki, ki so pooblaščeni z osebno pisno privolitvijo posameznika, na katerega se podatki nanašajo, pa v zakonu oziroma pooblastilu nimajo konkretno opredeljenih podatkov, do katerih so upravičeni, pravico iz CRP dobiti naslednje podatke: ime in priimek, kraj rojstva, leto rojstva, spol, državljanstvo, prebivališče in vrsta prebivališča. Glede na citirano določbo drugega odstavka
  32. člena ZVOP-1-UPB-1 je določba
  33. člena ZVOP-1-UPB-1, ki ureja posredovanje osebnih podatkov kot enega izmed načinov obdelave osebnih podatkov, specialnejša, zaradi česar so upravljavci osebnih podatkov pri posredovanju osebnih podatkov dolžni spoštovati določbe
  34. člena ZVOP-1-UPB-
  35. Določba drugega odstavka
  36. člena ZVOP-1-UPB-1 predstavlja tudi specialni predpis glede posredovanja osebnih podatkov iz CRP ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev. Kot zakonska podlaga za pridobitev podatka o naslovu stalnega ali začasnega prebivališča posameznika iz CRP se v smislu določbe
  37. člena ZCRP-UPB1 šteje določba drugega odstavka
  38. člena ZVOP-1-UPB-1, pri čemer je posredovanje navedenih osebnih podatkov dopustno le v primeru, če upravičenec izkaže pravni interes za pridobivanje osebnih podatkov posameznika. Upravičenec mora tako v svoji zahtevi jasno izkazati, za uveljavljanje katerih svojih pravic potrebuje zahtevane osebne podatke ter pred katerimi osebami javnega sektorja bo te svoje pravice uveljavljal. V konkretnem primeru mora torej gospodarska družba izkazati svojo zahtevo s predložitvijo pogodbe, ki jo je gospodarska družba sklenila s posameznikom, na katerega se zahtevani podatki nanašajo. Prosilec (gospodarska družba) pa mora tako pridobljene osebne podatke uporabiti zgolj in izključno za namen, ki ga je opredelil v zahtevi, to pa je v konkretnem primeru izpolnjevanje pogodbenih obveznosti oziroma uveljavljanje pravic iz pogodbenega razmerja. Pooblaščenec zaključuje, da pravna podlaga v smislu določbe
  39. člena ZCRP-UPB1, ki za pridobitev pravilnega, torej točnega in ažurnega podatka o dolžnikovem stalnem ali začasnem naslovu prebivališča, zahteva podlago v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika, izhaja iz določbe drugega odstavka
  40. člena ZVOP-1-UPB1 v povezavi z drugim odstavkom
  41. člena ZVOP-1-UPB1, ki dopušča obdelavo osebnih podatkov posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, obdelava osebnih podatkov pa je potrebna in primerna za izpolnjevanje pogodbe. Za posredovanje osebnih podatkov (tudi naslova pravega stalnega bivališča posameznika) iz CRP in evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev je upravičen tudi pooblaščeni odvetnik gospodarske družbe, saj gre za osebo, ki jo gospodarska družba pooblasti, da dela v njenem imenu in za njen račun. Pooblaščeni odvetnik gospodarske družbe pa je za pridobitev navedenih podatkov upravljavcu osebnih podatkov dolžan predložiti pooblastilo, s katerim izkaže svojo upravičenost do posredovanja navedenih podatkov. S spoštovanjem. Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.