Pridobitev podatkov o 44 bolnih krajanih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.06.2009 Številka: 0712-253/2009/2 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Spoštovani, dne
- 2009 smo prejeli vaš dopis, v katerem nas prosite, da naj vam dovolimo pridobiti seznam bolnih krajanov z bolezenskim stanjem kot ga je ugotovil ... v .... V telefonskem razgovoru dne
- 2009 ste pojasnili, da želite prejeti imena in priimke 44 posameznikov z namenom preverjanja, ali je kdo od teh posameznikov že pokojen. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednji odgovor. Statusa vaše komisije iz vprašanja ni bilo mogoče razbrati (delovno telo organa lokalne skupnosti ali civilno združenje), ne glede na to pa Pooblaščenec meni,da ni pravne podlage, na podlagi katere bi bila tovrstna komisija upravičena do pridobitve seznama bolnih krajanov od upravljavca osebnih podatkov - Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-
- Ta v
- odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
- odstavek istega člena pa nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tisti osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
- členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Kot ste nam pojasnili po telefonu, vaša komisija deluje v okviru občine ..., niste pa navedli, ali gre za delovno telo organov lokalne skupnosti (župana ali občinskega sveta) ali za civilno združenje (združenje krajanov za določen namen). Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor se uvrščajo tudi občine, je določena v
- členu ZVOP-
- Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju je dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika (prvi odstavek
- člena ZVOP-1). Kolikor bi šlo za civilno združenje, ki sodi v t.i. zasebni sektor, pa bi pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov določal
- člen ZVOP-1, po katerem se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Podatke, ki jih želite pridobiti od Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani štejemo med t.i. občutljive osebne podatke. Za občutljive osebne podatke velja posebna ureditev njihove obdelave. Ti podatki so v
- členu definirani kot podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške; občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Glede na določbe
- člena, se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
- če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
- če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
- če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
- točke tega člena;
- če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
- če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
- če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
- če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
- če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. Podatke o zdravstvenem stanju posameznika ureja več področnih zakonov. Po določbi
- člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZDej) so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Podobne določbe najdemo tudi v 51.,
- in
- členu Zakona zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZdrS), kjer je določeno tudi, da se ti podatki ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti tudi po smrti bolnika ne preneha. Brez predhodnega soglasja bolnika lahko podatke iz prejšnjega člena daje bolnikovim ožjim sorodnikom ali skrbnikom oziroma izvenzakonskemu partnerju le zdravnik, ki bolnika zdravi, če oceni, da je to v bolnikovo korist. Nadalje področje zdravstvenih podatkov ureja tudi Zakon o pacientovih pravicah (Ur. l. RS, št. 15/2008, v nadaljevanju ZPacP).
- člen ZPacP tako določa, da se pacientu oziroma njegovemu pooblaščencu ali drugi osebi, ki ima pravico do seznanitve, omogoči seznanitev, da je zagotovljena njihova identifikacija in izkazana pravna podlaga. Nadalje pa
- člen ZPacP določa, da imajo po pacientovi smrti pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo osebe, ki so za obdelavo pooblaščene z zakonom, in osebe, za katere je pacient predhodno dal izrecno privolitev v pisni obliki. Glede na to, da v vašem primeru ne gre za seznanitev s celotno zdravstveno dokumentacijo, pač pa le za seznam bolnih posameznikov, je potrebno opozoriti tudi na
- člen ZPacP, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
- odstavek navedenega člena določa, da ima pacient pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih o svojem zdravljenju. S pacientovimi zdravstvenimi in drugimi osebnimi podatki morajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ravnati v skladu z načelom zaupnosti in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov (
- odstavek).
- odstavek istega člena ureja uporabo in drugo obdelavo pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe, ki je dovoljena le z njegovo privolitvijo ali privolitvijo oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi. Po pacientovi smrti lahko dajo privolitev njegovi ožji družinski člani, razen če je pacient to pisno prepovedal. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko uporabo pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe določa zakon (
- odstavek
- člena ZPacP). Kot je razvidno iz navedene pravne podlage lahko podatke o imenih in priimkih bolnih posameznikov, pridobite zgolj v primeru, če imate za tako obdelavo osebnih podatkov zakonsko podlago. Pravno podlago za pridobivanje podatkov s strani občine (kolikor bi bila komisija del organov lokalne skupnosti) ureja
- a člen Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. , ki določa da občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje. Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke: - enotno matično številko občana; - osebno ime; - naslov stalnega ali začasnega prebivališča; - datum in kraj rojstva oziroma datum smrti; - podatke o osebnih vozilih; - podatke o nepremičninah ter - druge osebne podatke v skladu z zakonom. Naštete osebne podatke občina pridobiva neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti. Zahteva občine mora biti v pisni ali drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki. Pooblaščenec zaključuje, da mu ni znana pravna podlaga, na podlagi katere bi bila občina ..., oziroma v okviru občine vaša komisija koliko je del njenih organov za urejanje zadev v zvezi z oddajnikom v Pečarovcih, upravičena do pridobitve seznama bolnih krajanov od upravljavca osebnih podatkov - Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Toliko bolj to velja tudi v primeru, da je vaša komisija civilno združenje zasebnega prava. S spoštovanjem Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026