← Slovenija

Pridobitev podatkov o skriti telefonski številki pri dohodnem klicu od operaterja – zlonamerni klici - IPRS

Pridobitev podatkov o skriti telefonski številki pri dohodnem klicu od operaterja – zlonamerni klici + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.11.2022 Številka: 07121-1/2022/1241 Kategorije: --> Kategorije: Pravne podlage, Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaša dodatna vprašanja glede ureditve zlonamernih klicev v Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom) in sicer:
  3. Druga točka
  4. odstavka
  5. člena ZEKom govori o naročniku kot potrošniku – zanima vas, kdo je potrošnik in kdo ne ter kaj drugega je še mogoče biti?
  6. Dalje vas zanima, ali so v zakonskem smislu predplačniški uporabniki tudi naročniki ali nekaj drugega ter kaj potem so? V opredelitvi pojmov zakon glede tega ni posebej jasen.
  7. Navedli ste, da glede
  8. člena ZEKom operaterji postavljajo dodatne pogoje kot je zadostno število klicev, na katere se je treba tudi javiti ali pa preverjanje identitete posameznika, ki poda zahtevo, namesto preverjanja lastništva same SIM kartice z ustreznimi kodami in številkami, ki ji pripadajo. Ta zakon teh pogojev ne predpisuje. Zanima vas, ali jih imajo operaterji pravico postavljati? Operater trdi, da mora preveriti identiteto prijavitelja ker se v tem postopku obdelujejo osebni in prometni podatki. Ali to drži in kakšna je zakonska podlaga za to?
  9. Kot rečeno operaterji za prijavo postavljajo pogoj, da mora biti klicev vsaj pet in da morajo biti tudi sprejeti torej da se je treba na njih javiti. Ali imajo pravico da postavijo tak pogoj?
  11. člen govori o sledenju vendar ni jasno, ali lahko naročnik dobi informacije tudi za klice izpred pisne zahteve po sledenju. Je to mogoče oz. je to pravica naročnika? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  12. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  13. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  14. točko prvega odstavka
  15. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  16. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. V času izdaje mnenja je v uporabi nov Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), na podlagi katerega podajamo nezavezujoče mnenje glede določb o sledenju zlonamernih ali nadležnih klicev. IP je na to temo poleg mnenja št. 07121-1/2022/1112 z dne
  18. 2022 izdal tudi mnenje št. 07121-1/2022/1118 z dne 21.10.2022 (dostopno na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma poudarja, da področje obdelave osebnih podatkov o telefonskih številkah primarno ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17 in 189/21 – ZDU-1M; ZEKom-1). Pri tem dodajamo, da je bil že sprejet ZEKom-2, ki je na dan izdaje tega mnenja že v veljavi; vsebinsko se sicer členi niso spremenili. Mnenje IP se tako nanaša na določbe ZEKom-
  19. Področje klicev zlonamerne ali nadležne narave, kjer je klicatelj zakril svojo telefonsko številko, sedaj ureja
  20. člen ZEKom-2, ki pa se vsebinsko ne razlikuje od svojega predhodnika (
  21. člen ZEKom-1) in sicer omenjeni člen določa naslednje:

(1)Če naročnik pisno zahteva od operaterja, da izsledi zanj zlonamerne ali nadležne klice, sme operater začasno, vendar največ tri mesece, beležiti izvor vseh klicev, ki se zaključijo v omrežni priključni točki tega naročnika, tudi tistih, za katere se zahteva preprečitev prikaza identitete kličočega priključka.
(2)Operater mora podatke o sledenju shraniti in o rezultatu sledenja, to je identifikacijski oznaki kličočega (npr. telefonska številka), pisno obvestiti naročnika, ki je zahteval sledenje zlonamernih ali nadležnih klicev.
(3)Le v primeru, ko naročnik izkaže pravni interes za zaščito svojih pravic pred sodiščem, mu operater posreduje morebitne podatke, ki razkrijejo identiteto kličočega naročnika, o čemer pa obvesti tudi kličočega naročnika in Informacijskega pooblaščenca.
(4)Operaterji zagotavljajo hrambo podatkov, zbranih na podlagi tega člena, ob upoštevanju ukrepov iz tretjega odstavka 212. člena tega zakona za obdobje treh let od njihove izročitve naročniku.
(5)Informacijski pooblaščenec nadzira izvajanje določb tega člena. IP je na to temo poleg mnenja št. 07121-1/2022/1112 z dne
  2. 2022 izdal tudi mnenje št. 07121-1/2022/1118 z dne 21.10.
  3. Ad 1
  4. člen ZEKom-1 je nadomestil
  5. člen ZEKom-
  6. Druga točka
  7. odstavka
  8. člena ZEKom-2 določa, da operater na zahtevo naročnika izda razčlenjeni račun iz prejšnjega odstavka s takšno stopnjo členitve klicanih številk, da je zagotovljeno varovanje zasebnosti kličočih uporabnikov, ki so fizične osebe, in klicanih naročnikov tako, da se izpustijo ali prekrijejo zadnja tri mesta klicanih telefonskih številk. Klicanih številk operaterju ni treba prikriti, če je naročnik potrošnik (druga točka). Poznavajoč historitat sprejema in namenov tega člena je bil namen zakonodajalca, da zavaruje predvsem zaposlene pred neupravičenimi nadzori nad njihovimi klici s strani delodajalca, kot odziv na problematiko v praksi, kjer je prihajalo do nesorazmernega in neupravičenega nadzora delodajalcev nad klici (včasih tudi vseh) zaposlenih, o čemer obstaja tudi sodna praksa. Zakonodajalec je zato izbral pristop, kjer se to omeji tako, da se zakrije zadnji del klicanih številk, kar še vedno omogoča doseganje primarnega cilja razčlenjenega računa – preverjanje pravilnosti obračuna storitev, onemogoča pa nadzor zaposlenih. Ker klici med fizičnimi osebami ne sodijo v opisane primere, velja za njih izjema, ko številk operaterju ni treba prikriti, kot jo določa druga točka zadevnega člena – nomotehnično je zato uporabljen izraz »potrošnik«, da se fizične osebe kot naročnike loči od naročnikov, ki so pravne osebe. Po definicijah ZEKom-2 je namreč naročnik ali naročnica vsaka fizična ali pravna oseba, ki z izvajalcem javnih komunikacijskih storitev sklene pogodbo o zagotavljanju takih storitev. Ad 2 Po našem razumevanju ZEKom-2, pri čemer opozarjamo, da gre za naše nezavezujoče mnenje in da nismo pristojni nadzorni organ za določbe
  9. člena ZEKom-2, so v smislu ZEKom-2 naročniki tudi predplačniški uporabniki. Po določbi
  10. točke
  11. člena ZEKom-2 je naročnik ali naročnica (v nadaljnjem besedilu: naročnik) vsaka fizična ali pravna oseba, ki z izvajalcem javnih komunikacijskih storitev sklene pogodbo o zagotavljanju takih storitev.
  12. člen ZEKom-2 pa določa, da mora naročniška pogodba za javne komunikacijske storitve v jasni in razumljivi obliki vsebovati najmanj podatke o pogodbenih strankah, o storitvi in pogojih njenega izvajanja, njeni ceni in drugih morebitnih plačilih ter o trajanju pogodbe. V primeru naročniške pogodbe, ki jo izvajalec storitev sklepa s predplačnikom, podatki o pogodbenih strankah ne vključujejo podatkov o predplačniku. Ad 3 Kot smo pojasnili v mnenju št. 07121-1/2022/1118 z dne 21.10.2022 po našem razumevanju zadevnega člena operater ni v poziciji, da bi presojal oz. pogojeval, ali oziroma ob katerih pogojih je zahteva naročnika utemeljena oz. upravičena, temveč mora slediti obveznostim, ki mu jih nalaga zakon. Če je torej naročnik pisno zahteval od operaterja, da sledi klice, mora operater to izvesti in naročniku posredovati podatke o rezultatu slednja, torej tudi o identifikacijski oznaki kličočega (npr. telefonska številka), tudi če je bila skrita, ne pa tudi imena in priimka klicočega oziroma drugih podatkov, ki bi lahko identificirali klicočega. Telefonska številka (sama po sebi) klicanemu večinoma še ne omogoča identifikacije klicočega, če ni klicanemu znana ali če ne uporabi drugih informacij – v primeru, da gre za njemu poznano telefonsko številko se lahko odloči, da ne bo preganjal takšnih klicev (npr. da gre za njemu bližnjo osebo, da gre za nadlegovanje iz šaljivosti ipd., kot navaja tudi obrazložitev ZEkom-1). Po našem mnenju lahko zahtevo po
  13. členu ZEKom-2 vloži tudi predplačnik, ki pa svojo upravičenost izkazuje z lastništvom SIM kartice s pripadajočimi kodami. Po našem razumevanju je namreč tudi predplačnik lahko deležen zlonamernih in nadležnih klicev in ima pravice glede tega, saj ni videti, da bi zakon tu določal izjeme (tega ni zaslediti niti v direktivi, ki je bila podlaga za določbe ZVOP-1, t.j. Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  14. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij - Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah). Obenem ne vidimo razloga, da bi se moral identificirati operaterju, saj že sam nakup predplačniške SIM kartice zakonito v skladu z zakonodajo ne zahteva obdelave osebnih podatkov v smislu identifikacije kupca. Operaterju bi moral izkazati lastništvo zadevne SIM kartice, pri tem pa bi se moralo upoštevati temeljno načelo sorazmernosti oz. minimizacije obdelave osebnih podatkov. Ad 4 Kot smo navedli zgoraj ZEKom-2 tovrstnih pogojev ne določa, ne glede števila klicev ne glede dejstva, da bi se moral klicoči javiti. Zlasti slednji pogoj se nam zdi problematičen, saj bi onemogočil pravico naročnika (redimo v primeru pogostih nadležnih klicev sredi noči), da bi se moral za uveljavljanje pravice na vsak tak klic oglasiti. Ad 5 Po našem vedenju in razumevanju lahko naročnik dobi informacije le za klice po vloženi pisni zahtevi po sledenju, operater namreč nima pravne podlage, da bi za te namene sledil in obdeloval podatke o klicih, če ni bilo vložene z zakonom opredeljene zahteve naročnika, obenem pa tudi izvedbeno-tehnično to pomeni vklop t.i. lovca (pri čemer dopuščamo možnost drugačne tehnične izvedbe), kar se sme izvesti šele po vloženi zahtevi in ne tudi za nazaj. Zaključno dodajamo, da kolikor menite, da so bile kršene določbe zakonodaje iz naših pristojnosti, lahko podate predlog za uvedbo inšpekcijskega nadzora. Več informacij o tem najdete na povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/. S spoštovanjem, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.