← Slovenija

Pridobitev podatkov o sledljivosti GSM aparata - IPRS

Pridobitev podatkov o sledljivosti GSM aparata + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.10.2007 Številka: 0712-883/2007/2 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2007 prejel vašo vlogo, v kateri navajate in prosite za mnenje glede pridobitve podatkov o sledljivosti vašega GSM aparata. Kot primer navajate sledeče: pred mesecem dni so vam na obrobju Ljubljane vlomili v parkiran avtomobil. Iz prtljažnika so vam odnesli torbico, v kateri so bili vsi dokumenti, ključi od stanovanja in drugega avtomobila ter .... Ker so iz na silo odprtega predala v avtomobilu iz moževe denarnice odnesli samo denar, vse dokumente in kartice pa pustili, ste sklepali, da so vašo torbico skupaj z ...om nekje odvrgli. ... je deloval še štiri dni od izpraznitve baterije. Dogodek ste takoj prijavili na policijsko postajo in jih istočasno tudi zaprosili, da vam pomagajo izslediti lokacijo vašega ...a, ki se je odzival na klice. V veliko pomoč pri iskanju bi vam bila informacija, v katerem ...ovem omrežju (repetitor) je prijavljen vaš .... Tega podatka vam ni uspelo dobiti niti na policiji, niti ga ni bil pripravljen razkriti .... Od obeh ste dobili enak odgovor, in sicer, da je to mogoče, vendar le, če tako informacijo zahteva preiskovalni sodnik. Prepričani ste, da bi ta informacija koristila tudi policiji, če bi imeli voljo podrobnejše raziskovati primer oziroma izslediti storilce, za katere menite, da niso oškodovali naključno samo vas. Navedeno pismo ne pišete v prepričanju, da bi vam lahko pomagali, ker ste ugotovili, da je neposredno pred preklicem kartic, zlikovec uspel na bančnem avtomatu v bližini mesta kraje dvigniti gotovino. Sedaj veste, da morate preklicati vse osebne dokumente, kar bi storili takoj po vlomu, če bi od mobilnega operaterja dobili informacijo, da se lokacija telefona seli in da vaša torbica skupaj z mobilnim telefonom ni končala v smeteh. Zahvaljujete se za odgovor in predvsem za naše posredovanje pri mobilnih operaterjih, da proučijo, zakaj so takšne pravne podlage (če so res), da določenih podatkov ne more, oziroma ne sme dobiti lastnik mobilnega telefona. Želite si, da vas ne bi več doletela takšna usoda, mogoče pa bi spremenjen način posredovanja informacij pripomogel k enostavnejšim reševanjem neljubih dogodkov. Zavedate se, da je v telefoniji dolgo časa potekala bitka za izpise klicev in prepričani ste, da bi nekaj podobnega lahko čez čas veljalo tudi za lociranje mobilnih aparatov. Glede navedenega sprašujete zlasti, za kakšno obliko varstva osebnih podatkov gre, če so podatki za vaš telefon in ste pripravljeni povrniti tudi stroške, ki jih operater v tem primeru vsekakor ima. Za verodostojnost navedbe pa poleg vsega velja tudi policijski zapisnik. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec meni, da ima posameznik pravico do seznanitve z osebnimi podatki, ki se nanašajo na lokacijske podatke GSM aparata, katerega uporabnik v smislu določb ZEKom je posameznik, seveda v kolikor operater s temi podatki razpolaga. O b r a z l o ž i t e v:
  8. Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je temeljna človekova pravica, določena v tretjem odstavku
  9. člena Ustave RS, ki pravi, da ima vsakdo pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Ta pravica posameznika je konkretizirana v določbi
  10. člena ZVOP-1, ki je obenem izraz pravice do informacijske samoodločbe, katere namen je zagotoviti transparentnost obdelave osebnih podatkov, s tem pa dobrovernost in pošteno obdelavo osebnih podatkov. Tako se uresničuje tudi temeljno načelo ZVOP-1, zapisano v
  11. členu, in sicer načelo zakonitosti in poštenosti. Transparentnost obdelave osebnih podatkov se doseže na dva načina. Prvi način je točnost in ažurnost obdelovanih osebnih podatkov. Zaradi tega so posamezniku dane pravice, katerih smisel je prav preverjanje točnosti in ažurnosti osebnih podatkov. Po drugi strani se s transparentnostjo preverja tudi, ali je obdelava osebnih podatkov dopustna.
  12. člen ZVOP-1 v
  13. točki prvega odstavka določa, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj. Upoštevaje navedeno določbo lahko posameznik od upravljavca zahteva samo tiste podatke iz zbirke podatkov, ki se nanašajo nanj. Postopek seznanitve posameznika z lastnimi osebnimi podatki ureja
  14. člen ZVOP-
  15. Po tretjem odstavku
  16. člena ZVOP-1 mora upravljavec posamezniku izpis iz
  17. točke prvega odstavka
  18. člena ZVOP-1 posredovati v 30-tih dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. Iz navedenega člena izhaja, da postopek temelji na zahtevi posameznika, pri čemer je upravljavec vezan na to zahtevo in mora posamezniku omogočiti takšno vrsto seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, kot jo ta zahteva. Posameznik mora torej v zahtevi natančno opredeliti, kakšno vrsto seznanitve zahteva, pri čemer ima na razpolago tiste vrste seznanitev, ki so navedene v prvem odstavku
  19. člena ZVOP-
  21. Zakona o elektronskih komunikacijah Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07, v nadaljevanju ZEKom-UPB1) kot specialni zakon na področju elektronskih telekomunikacij vprašanja glede zaščite tajnosti, zaupnosti in varnosti elektronskih komunikacij ter hrambe podatkov o prometu elektronskih komunikacij ureja v X. poglavju, v členih od
  22. do
  23. Iz navedenih členov izhaja, da je namen tega poglavja zagotoviti zaupnost komunikacij uporabnikom, ki so po prvem odstavku
  24. člena fizične osebe, ki uporabljajo javno komunikacijsko storitev v privatne ali poslovne namene, čeprav ni nujno, da so naročene nanjo. Pri tem ZEKom določa tudi izjeme od načela zaupnosti komunikacij uporabnikov, in sicer kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko oz. mora operater posredovati podatke o elektronskih komunikacijah drugim pristojnim organom in za kakšne namene. Navedene izjeme so opredeljene v
  25. členu ZEKom, ki med drugim pravi, da mora operater na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo v svojem omrežju in primerne vmesnike, ki v njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje komunikacij. Operater je dolžan omogočiti zakonito prestrezanje komunikacij na določeni točki javnega komunikacijskega omrežja takoj, ko prejme prepis tistega dela izreka odredbe pristojnega organa, v katerem je navedba točke javnega komunikacijskega omrežja, na kateri naj se izvaja zakonito prestrezanje komunikacij, ter drugi podatki, povezani z načinom, obsegom in trajanjem tega ukrepa. Prvi odstavek
  26. člena ZEKom določa, da se zaupnost komunikacij nanaša na:
  27. vsebino komunikacij;
  28. podatke o prometu in lokacijske podatke, povezane s komunikacijo iz prejšnje točke tega odstavka;
  29. dejstva in okoliščine v zvezi s prekinitvijo povezave ali s tem, da povezava ni bila vzpostavljena. Lokacijski podatki so kakršnikoli podatki, obdelani v elektronskem komunikacijskem omrežju, ki kažejo na zemljepisni položaj terminalske opreme uporabnika javne komunikacijske storitve (pojmovnik ZEKom) oziroma povedano drugače, podatki o lokaciji se lahko nanašajo na zemljepisno širino, dolžino ali višino uporabnikove terminalske opreme, smer potovanja, raven točnosti podatkov o lokaciji, identiteto celice omrežja, v katerem se terminalska oprema v določenem trenutku nahaja, in čas, v katerem so bili podatki o lokaciji zabeleženi (preambula Direktive 32002L0058). Prvi odstavek
  30. člena ZEKom določa, da se lokacijskih podatkov, ki niso hkrati podatki o prometu in se nanašajo na uporabnike ali naročnike, sme obdelovati le v takšni obliki, da se ne dajo povezati z določeno ali določljivo osebo, ali pa na podlagi predhodnega soglasja uporabnika ali naročnika v obsegu in trajanju, ki sta potrebna za izvedbo storitve z dodano vrednostjo. Skladno s petim odstavkom istega člena (enako tudi drugi odstavek
  31. člena) se morajo pristojnim organom izjemoma posredovati lokacijski podatki v zvezi s klici na telefonski številki 112 in
  32. Ne glede na to, da je Pooblaščenec mnenja, da se pri operaterjih mobilne telefonije lokacijski podatki, ki niso pokriti s
  33. členom ZEKom, v praksi obdelujejo v nasprotju z zakonom, velja, da operaterji lahko oziroma morajo posredovati tiste podatke, ki so jih dolžni hraniti skladno z 107.a in 107.b členom ZEKom (to so podatki potrebni za ugotovitev vira, cilja, datuma, časa, trajanja in vrste komunikacije) zgolj pristojnim organom na podlagi njihove pisne odredbe, in sicer, če gre za namen pregona kaznivih dejanj skladno z Zakonom o kazenskem postopku, če gre za namene obrambe države skladno z Zakonom o obrambi in če gre za namene nacionalne varnosti in ustavne ureditve skladno z Zakonom o Slovenski varnostno-obveščevalni službi. Enako velja v primeru, da med podatke, ki jih operaterji lahko hranijo, (v nasprotju z zakonom) uvrstimo tudi lokacijske podatke, ki so hkrati podatki o prometu. Na ta način je zagotovljena vnaprejšnja sodna kontrola (tudi na področju obrambe in varnostno-obveščevalne dejavnosti) vsakršnega dostopa do hranjenih podatkov, kar je utemeljeno z dejstvom, da gre za hud poseg v ustavno zagotovljeno pravico do komunikacijske zasebnosti, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. 107.č člen ZEKom določa, da je operater dolžan posredovati hranjene podatke takoj, ko prejme prepis tistega dela izreka odredbe pristojnega organa, v katerem je navedba vseh potrebnih podatkov o obsegu dostopa. Operater je dolžan po prejeti odredbi posredovati hranjene podatke pristojnemu organu v obsegu, kot je določen v prepisu izreka odredbe. Izhajajoč iz navedenega je po mnenju Pooblaščenca povsem jasno, da se
  34. in 107.a člen, ki urejata zakonito prestrezanje komunikacij in posredovanje hranjenih podatkov iz 107.b člena, ne nanašata na uporabnika komunikacijskih storitev, ampak na druge pristojne osebe. Namen X. poglavja ZEKom je namreč uporabniku zagotoviti tajnost in varnost komunikacijskih storitev, ki je lahko omejena samo pod zakonsko določenimi pogoji in v obsegu, ki je potreben za dosego drugih legitimnih ciljev. ZEKom kot področni zakon torej v X. poglavju ne omejuje pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki v smislu
  35. člena ZVOP-1, ampak določa pogoje, pod katerimi lahko do njegovih osebnih podatkov dostopajo drugi. ZEkom torej predstavlja ustrezno pravno podlago za pridobivanje podatkov pristojnim državnim organom, medtem ko ZVOP-1 predstavlja pravno podlago za pridobitev lastnih osebnih podatkov lastnika telefona. Povsem zgrešeno in v nasprotju z določbo tretjega odstavka
  36. člena Ustave RS je torej prepričanje upravljavca, da do osebnih podatkov posameznika lahko dostopajo le državni organi, določeni z zakonom, ne pa tudi posameznik sam. Lokacijski podatki, ki se nanašajo na GSM aparat posameznika, je namreč osebni podatek tega posameznika. V zvezi z navedenim ste vi, kot posameznica v obravnavanem primeru uporabnica v smislu prvega odstavka
  37. člena ZEKom, upravljavec pa je operater omrežja, ki izvaja storitev mobilne telefonije. Pooblaščenec meni, da je v zadevnem primeru torej nesporno, da upravljavec z zahtevanimi podatki razpolaga, saj kot izhaja iz naših navedb, operater ne zanika obstoja teh podatkov. Že samo dejstvo, da podatki obstajajo in da se nahajajo v zbirki osebnih podatkov pa zadostuje, da ima posameznik pravico do seznanitve z njimi. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.