Pridobitev podatkov o teku postopka + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.02.2015 Številka: 0712-1/2015/466 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste zaradi groženj in fizičnega napada storilca prijavil policiji, ki je v zvezi z navedenim opravila potrebne razgovore. Zanima vas, ali ste upravičeni do kakršnihkoli informacij o tem, kako zadeva poteka oziroma o tem, kako se je zadeva zaključila? Predvsem vas zanima:
- ali je policija zadevo obravnavala zgolj kot prekršek javnega reda in miru ter kakšna sankcija je bila izročena storilcu (globa/opozorilo);
- ali smete zaprositi za kopijo prijave oziroma kopijo poročila o dogodku, ki ste ga prijavili. Bojite se namreč, da se bodo zadeve ponovile, zato bi želeli da imate v primeru, da storilec grožnje uresniči dokaze o predhodnih grožnjah in nasilju.V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP pojasnjuje, da so pravice posameznika do pridobitve informacij o obravnavi njegove prijave in poteku postopka odvisne od vrste postopka in njegovega pravnega položaja, ki ga ima v tem postopku. Glede na predstavljeno dejansko stanje vam predlagamo, da se s svojimi vprašanji o poteku postopka obrnete na policijo, kjer bi po našem mnenju odgovore na vaša vprašanja lahko pridobili na podlagi določb Zakona o kazenskem postopku in Zakona o splošnem upravnem postopku. Obrazložitev:Pravica varstva osebnih podatkov je konkretizirana v ZVOP-1, ki je celovit in sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor spadajo tudi policija, sodišča, prekrškovni organi) so opredeljene v
- členu ZVOP-
- Le-ta v prvem odstavku določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.Naloge in pooblastila policije ureja Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13; v nadaljevanju ZNPPol). Prvi odstavek
- člena ZNPPOl opredeljuje naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, med katere sodi tudi varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi ter preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, itd. Nadalje
- člen istega zakona določa, da smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog med drugim zbirati in obdelovati podatke. Slednje je podrobneje opredeljeno v členih od
- do
- ZNPPol. Tako npr. 120 člen citiranega zakona določa, da v kolikor ZNPPol ne določa drugače, se za zbiranje in obdelovanje podatkov v policijskih evidencah uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.Ker IP ni seznanjen s podrobnostmi konkretnega primera, npr. s podatkom o tem kakšen postopek vodi policija in v kateri fazi se postopek nahaja (slednje namreč zanima tudi vas), vam v nadaljevanju predstavljamo morebitne možne pravne podlage za pridobitev odgovorov na vaša vprašanja. Pravica posameznika je namreč odvisna od vrste postopka in njegovega pravnega položaja, ki ga ima v tem postopku, zato je na tem mestu bistvenega pomena, kakšen postopek vodi policija in kje se nahaja spis zadeve. V kolikor policija nima več pristojnosti ukrepati v posameznem primeru in je zadeva predana drugemu organu zaradi vodenja npr. predkazenskega, kazenskega, drugega sodnega postopka, postopka o prekršku ali upravnega postopka, je treba odgovore na vaša vprašanja iskati v področnih zakonih, ki urejajo posamezna vprašanja. Podatek o tem, kje se nahaja spis zadeve in kašen postopek vodi policija, lahko pridobite na policiji. Na tem mestu IP opozarja tudi na
- člen ZNPPol, ki določa, da mora policija na obrazloženo pisno zahtevo, v kateri morajo biti izkazane okoliščine iz četrtega odstavka
- člena tega zakona podatke, zbrane pri obravnavanju dogodka ali opravljanju policijskih nalog, posredovati osebi, ki izkaže pravni interes. Četrti odstavek
- člena ZNPPol določa, da smejo policisti ugotavljati identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo druge osebe, ki izkazuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo, telesno poškodbo, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in v podobnih primerih ter tako ugotovljene podatke posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi ali državnimi organi.V kolikor je v konkretnem postopku v teku kazenski postopek se sme, v skladu s
- členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP), vsakemu, ki ima upravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov. Dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Če so spisi pri državnem tožilcu, dovoljuje pregled in prepis državni tožilec. Pomembno pa je, da se sme pregled in prepis posameznih kazenskih spisov odreči, če to narekujejo posebni razlogi obrambe ali varnosti države ali če je bila javnost izključena z glavne obravnave. Za pregled in prepis spisov, ki naj bo dovoljen zasebnemu tožilcu, oškodovancu kot tožilcu, oškodovancu in zagovorniku, veljajo določbe
- oziroma
- člena ZKP. Obdolženec ima pravico pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete. Obdolženec in zagovornik imata pri državnem tožilcu pravico pregledati uradne zaznamke o obvestilih, ki jih je državni tožilec izločil iz spisov (prvi odstavek
- člena ZKP).Nadalje
- člen ZKP določa, da imata oškodovanec in zasebni tožilec pravico opozoriti med preiskavo na vsa dejstva in predlagati dokaze, ki so pomembni za to, da se ugotovi kaznivo dejanje, izsledi storilec kaznivega dejanja in ugotovijo njuni premoženjskopravni zahtevki. Tretji odstavek še določa, da imajo oškodovanec, oškodovanec kot tožilec in zasebni tožilec pravico pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete. Oškodovancu se sme ta pravica odreči, dokler ni zaslišan kot priča.V kolikor pa je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da ima dejanje storilca znake prekrška in je policija zoper storilca vodila postopek o prekršku, imate na podlagi
- člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) v povezavi s
- členom Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011- uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZP-1) pravico zahtevati obvestila o poteku postopka in vpogledati v prekrškovni spis, pod pogojem, da izkažete da imate od tega pravno korist. ZUP v sedmem odstavku
- člena določa, da ima stranka, prizadeti državni organi in vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist, pravico zahtevati obvestila o poteku postopka, v prvem in drugem odstavku pa je določeno, da imajo stranke v postopku pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. To pravico ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist.Ker IP torej ni seznanjen s podrobnostmi konkretnega postopka in tudi ni pristojen za odločanje v teh postopkih, vam svetuje, da se obrnete na policijo in zahtevate obvestila o poteku postoka in informacijo o tem, pri katerem organu se spis nahaja, nato pa lahko v odvisnosti od vrste postopka v skladu z zgoraj predstavljeno področno zakonodajo pri organu, pri kateremu se spis nahaja, podate zahtevo za vpogled v spis, na podlagi katere se boste lahko seznanili z vsebino dokumentov, ki se nahajajo v le-tem in tako prišli do odgovorov na vaša vprašanja.Čisto za konec pa IP še dodaja, da se pridobljeni podatki iz spisa lahko uporabljajo le za zakonite namene, kamor spada predvsem varovanje vaših pravic pred pristojnimi organi in opravljanje procesnih dejanj v okviru vodenega postopka. Ti podatki niso namenjeni širši javnosti in se jih tudi ne sme uporabiti izven tega namena ali kako drugače zlorabiti.V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.S spoštovanjem, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026