Pridobitev podatkov o upravljavcu in obdelovanju osebnih podatkov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.10.2006 Številka: 092-4/2006/719 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 28.9.2006Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- in
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Zanima vas, kako lahko pridobite informacijo, kdo vse ima vaše osebne podatke, kako jih hrani, in za kakšne namene jih uporablja?Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma pojasnjuje, da ZVOP-1 velja za vse obstoječe upravljavce zbirk osebnih podatkov v Republiki Sloveniji ne glede na to, ali je zbirka osebnih podatkov, s katero upravljajo, nastala pred ali po uveljavitvi ZVOP-
- To izhaja iz prvega odstavka
- čl. ZVOP-1, ki določa, da ta zakon velja za obdelavo osebnih podatkov, če je upravljavec osebnih podatkov ustanovljen, ima sedež ali je registriran v Republiki Sloveniji ali če je podružnica upravljavca osebnih podatkov registrirana v Republiki Sloveniji.Ob tem Pooblaščenec opozarja na načelo sorazmernosti, zapisano v
- členu ZVOP-1, ki pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za sklenitev posameznega pravnega posla.Za lažje razumevanje obravnavanih pojmov, je potrebno osvetliti tudi pomen nekaterih, za razlago vašega vprašanja pomembnih pojmov, kot jih določa ZVOP-
- Osebni podatek tako pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Iz zgornjih definicij je razvidno, da odgovor na vprašanje kdo vse ima vaše osebne podatke ni enoznačen, Pooblaščencu pa odgovor na to vprašanje tudi ni poznan. Sklepati je mogoče, da z nekaterimi vašimi osebnimi podatki razpolagajo različni obdelovalci tako v javnem, kot tudi zasebnem sektorju. Njihova dejavnost in namen, za katerega obdelujejo osebne podatke, pa sta pogosto različna. Najpogostejši obdelovalci osebnih podatkov v javnem sektorju so tako lahko različni javni zavodi, ki delujejo na področju izobraževanja, zdravstva, komunalnih storitev in drugi, skratka organi, ki imajo za obdelavo osebnih podatkov posameznikov zakonsko podlago. V zasebnem sektorju pa je obdelovalcev osebnih podatkov praviloma še več, med najpogostejšimi pa so zavarovalnice, banke, ponudniki telekomunikacijskih storitev in drugi, njihova skupna značilnost pa je, da posamezniki v pravna razmerja z njimi praviloma vstopajo prostovoljno, da bi zasledovali kakšno svojo korist oziroma pridobili neko materilano dobrino.Temeljni institut ZVOP-1, ki omogoča seznanitev z osebnimi podatki, ki jih o posameznikih vodijo pravne osebe javnega in zasebnega prava, je urejen v določbah ZVOP-1, ki predvidevajo vzpostavitev registra zbirk osebnih podatkov, ki ga na podlagi določb
- člena ZVOP-1 vodi Pooblaščenec in v katerega se mora, skladno z zakonskimi določbami vpisati približno 400000 zavezancev na področju Republike Slovenije. Register zbirk osebnih podatkov je torej namenjen prav temu, da posameznik ve, kje vse se njegovi osebni podatki obdelujejo in se posledično lahko seznani z osebnimi podatki, ki jih o njem vodi posamezni upravljavec zbirk osebnih podatkov. Ob tem velja pripomniti še, da je vsak zavezanec, ki svojega kataloga zbirk osebnih podatkov ni sporočil, odgovoren za posledice tovrstnega ravnanja, ki ga ZVOP-1 predvideva kot prekršek.Katalog in register zbirk urejajo členi 26 do 28 ZVOP-
- Vsebina kataloga je določena v
- členu ZVOP-
- V skladu s prvim odstavkom
- člena ZVOP-1 mora upravljavec osebnih podatkov za vsako zbirko (poudaril Pooblaščenec) osebnih podatkov vzpostavi katalog zbirke osebnih podatkov, ki vsebuje:
- naziv zbirke osebnih podatkov;
- podatke o upravljavcu osebnih podatkov (za fizično osebo: osebno ime, naslov opravljanja dejavnosti ali naslov stalnega ali začasnega prebivališča, za samostojnega podjetnika posameznika pa še firmo, sedež in matično številko; za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež upravljavca osebnih podatkov in matično številko);
- pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov;
- kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;
- vrste osebnih podatkov v zbirki osebnih podatkov;
- namen obdelave;
- rok hrambe osebnih podatkov;
- omejitve pravic posameznikov glede osebnih podatkov v zbirki osebnih podatkov in pravno podlago omejitev;
- uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, vsebovanih v zbirki osebnih podatkov;
- dejstvo, ali se osebni podatki iznašajo v tretjo državo, kam, komu in pravno podlago iznosa;
- splošen opis zavarovanja osebnih podatkov;
- podatke o povezanih zbirkah osebnih podatkov iz uradnih evidenc ter javnih knjig;
- podatke o zastopniku iz tretjega odstavka
- člena tega zakona (za fizično osebo: osebno ime, naslov opravljanja dejavnosti ali naslov stalnega ali začasnega prebivališča, za samostojnega podjetnika posameznika pa še firmo, sedež in matično številko; za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež upravljavca osebnih podatkov in matično številko).Pomembne so tudi določbe drugega odstavka
- člena ZVOP-1, ki določa, da mora upravljavec osebnih podatkov skrbeti za točnost in ažurnost kataloga.Prvi odstavek
- člena istega zakona pa določa, katere dele kataloga mora upravljavec osebnih podatkov sporočiti državnemu nadzornemu organu (Informacijskemu pooblaščencu). Zaradi boljše preglednosti so ti deli kataloga zgoraj poudarjeni. Te podatke mora upravljavec sporočiti najmanj 15 dni pred vzpostavitvijo zbirke osebnih podatkov ali pred vnosom nove vrste osebnih podatkov. Upravljavec mora Pooblaščencu v skladu z
- odst.
- člena sporočiti tudi spremembe podatkov, in sicer najkasneje v osmih dneh od dneva spremembe.Navkljub povedanemu, Pooblaščenec izpostavlja še določbe ZVOP-1, ki določajo pravico do vpogleda v lastne osebne podatke. Omenjeni zakon v
- členu ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V zvezi s tem mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo med drugim: - omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; - potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; - posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, pri čemer se »izpis« razume kot računalniški izpis iz računalniško vodene zbirke podatkov. Če se določeni podatki vnašajo v notranje informatizirane evidence, ki jih vodi CSD, bi potencialno lahko zahtevali tudi obravnavani izpis. Potrebno je opozoriti še na
- člen ZVOP-1, ki izjemoma dopušča omejitev pravic posameznika iz
- člena ZVOP-1, kar pa je mogoče storiti le s posebnim zakonom, pri čemer se omejitve lahko določijo samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev. Tako je pravice mogoče omejiti iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih. Podrobnosti v zvezi s postopkom seznanitve so določene v
- členu ZVOP-1, ki določa, da se zahteva iz
- člena tega zakona vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave osebnih podatkov po posebnih določbah ZVOP-1 pa enkrat na mesec. V nadaljevanju isti člen določa, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku omogočiti vpogled, prepis in kopiranje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. Zakon nadalje določa, da mora izpis iz tretje točke
- člena (glej zgoraj) upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. Ob tem zakon določa tudi, da če upravljavec ne ravna v skladu z drugo in tretjo alinejo, se šteje, da je zahteva zavrnjena. Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz
- člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov. V primeru, da upravljavec seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po
- členu ne omogoči, ima posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, pravico vložiti pritožbo pri Pooblaščencu po določbi
- člena ZInfP. Po tem pa je po
- členu ZVOP-1 zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem.Prijazen pozdrav,Informacijski Pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ., dipl., prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026