Pridobitev podatkov o zaposlenemu preko Facebooka + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.03.2015 Številka: 0712-1/2015/537 Kategorije:Delovna razmerja, Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet, Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste javni zavod, ki je v vlogi delodajalca preko facebooka (gre za javno dostopne podatke glede na ustvarjen profil delavca) pridobili podatke, da je bil delavec v času zadržanosti z dela zaradi bolezni izven kraja bivanja, pri čemer citirate
- člena Zakona o delovnih razmerjih, ki daje delodajalcu podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru da delavec v času zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika ali v primeru, ko odide iz kraja bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika. Sprašujete nas, ali lahko pridobljene podatke uporabite za dokazovanje odhoda izven kraja bivanja oz. ali navedeno pomeni prevelik poseg v delavčevo zasebnost. Zanima vas tudi, ali lahko delodajalec zaprosi za podatke npr. v hotel, kjer naj bi zaposleni bival? Nadalje še sprašujete, ali lahko zbirate podatke o bolniškem staležu tudi v primeru, ko je zadržanost od dela daljša od 30 dni in je breme financiranja na strani ZZZS?V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07 -ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP meni, da uporaba fotografij in podatkov, pridobljenih z odprtega Facebook profila zaposlenega, pri vodenju postopka izredne odpovedi na podlagi določb ZDR, ne predstavlja kršitev določb ZVOP-
- Hotel sme obdelovati osebne podatke gostov (sem spada tudi posredovanje osebnih podatkov) le v primeru, da razpolaga z zadostno pravno podlago v smislu
- člena ZVOP-
- V konkretnem primeru IP ni znana zakonska podlaga, ki bi hotelu dopuščala posredovanje osebnih podatkov svojih gostov, prav tako pa IP predvideva, da hotel ne razpolaga z osebnimi privolitvami posameznikov za posredovanje njihovih osebnih podatkov v tovrstnih primerih. V kolikor bi hotel posredoval zahtevane podatke, bi ravnal v nasprotju z določbami ZVOP-1.IP meni, da lahko delodajalec ves čas začasne nezmožnosti delavca za delo zaradi bolezni ali poškodbe (ne glede na to, kdo nosi stroške nadomestila plače, tj. delodajalec ali ZZZS) izvaja kontrolo bolniškega staleža in ob tem zbira podatke, ki izkazujejo obstoj okoliščin v skladu z
- alinejo prvega odstavka
- člena ZDR-1 in so lahko podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.O b r a z l o ž i t e v:IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
- člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Da bi lažje razumeli pristojnosti Pooblaščenca, je v nadaljevanju pojasnjenih nekaj splošnih pojmov, kot jih določa ZVOP-1.Najprej je treba opozoriti, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če so avtomatsko obdelani ali če so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot le to določa peta točka
- člena ZVOP-
- Če bi kot upravljavec zbirk osebnih podatkov obdelovali osebne podatke, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, bi morali pri presoji dopustnosti obdelave teh podatkov upoštevati pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor v skladu z
- točko
- člena ZVOP-1 sodijo tudi javni zavodi, ureja
- člen ZVOP-
- Po določbah prvega odstavka tega člena se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, z zakonom pa se lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nadalje drugi odstavek istega člena določa, da lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Prav tako se lahko, ne glede na prvi odstavek tega člena, v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Ne glede na prvi odstavek tega člena pa se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.V zvezi z vašim vprašanjem, ki se nanaša na uporabo fotografij in podatkov, pridobljenih s Facebook profila, IP poudarja, da varovanih osebnih podatkov praviloma ne predstavljajo osebni podatki, ki so pridobljeni iz javno dostopnih virov (npr. pridobitev fotografije in osebnih podatkov upodobljenega na fotografiji na spletni strani, ki je dostopna vsakomur - odprt profil posameznika). V primeru uporabe osebnih podatkov, ki so javno dostopni, tako ne moremo govoriti o nezakoniti obdelavi osebnih podatkov, vendar le pod pogojem, če se osebni podatki zbirajo in uporabljajo za določene in zakonite namene. Kot izhaja iz vašega dopisa, bi fotografijo in podatke zaposlenega pridobili na odprtem Facebook profilu zaposlenega, kar pomeni, da takšno pridobivanje osebnih podatkov ne pomeni kršitve določb ZVOP-1, saj ne gre za varovan osebni podatek. Ne glede na to, da so določeni osebni podatki javno dostopni, pa to še ne pomeni, da se lahko takšni osebni podatki uporabljajo za kakršen koli namen, npr. za vzpostavitev nove zbirke osebnih podatkov. Po določbi
- člena ZVOP-1 se namreč osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s takšnimi nameni, če zakon ne določa drugače.Zakonite namene obdelave osebnih podatkov delavcev ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.; v nadaljevanju ZDR-1), ki v
- členu določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Po določbah
- člena ZDR-1 se kot kršitev pogodbe ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, šteje med drugim tudi ravnaje delavca, ki v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali ki v tem času opravlja pridobitno delo ali ki brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. Iz vaših navedb izhaja, da bi fotografije in podatke, pridobljene z odprtega Facebook profila zaposlenega, uporabili v postopku vodenja izredne odpovedi, kar pomeni, da gre za vodenje postopka v zvezi z delovnim razmerjem in bi torej delodajalec fotografije in podatke iz javno dostopnega vira pridobil in uporabil za zakoniti namen.V zvezi z vašim vprašanjem, ali bi lahko za podatke zaprosili hotel, kjer naj bi zaposleni bival, IP pojasnjuje, da mora hotel za kakršnokoli obdelavo (sem spada tudi posredovanje osebnih podatkov) svojih gostov razpolagati z zadostno pravno podlago v smislu
- člena ZVOP-
- Slednji namreč določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju, kamor sodijo tudi hoteli, obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. IP v konkretnem primeru ni znana zakonska podlaga, ki bi hotelu dopuščala posredovanje osebnih podatkov svojih gostov, prav tako pa IP predvideva, da hotel ne razpolaga z osebnimi privolitvami posameznikov za posredovanje njihovih osebnih podatkov v tovrstnih primerih. Posredovanje osebnih podatkov tretjim brez ustrezne pravne podlage (zakon/osebna privolitev posameznika) namreč pomeni kršitev določb ZVOP-
- Na tem mestu želi IP izpostaviti, da vprašanje verodostojnosti tako pridobljenih podatkov v delovno pravnih postopkih (npr. vodenje postopka izredne odpovedi) ne sodi v njegovo pristojnost. V zvezi z vašim vprašanjem, ali lahko delodajalec zbira podatke o bolniškem staležu tudi v primeru, ko je zadržanost od dela daljša kot 30 dni in je breme financiranja na strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS), IP meni, da v konkretnem primeru ni bistvenega pomena kdo je izplačevalec nadomestila plače, temveč je bistvenega pomena obstoj hujše kršitve delovnega razmerja, ki je lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Takšno mnenje IP izhaja iz
- alineje prvega odstavka
- člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja, Dejstvo, da delodajalec ni več dolžan kriti bolniške odsotnosti za zaposlenega še ne pomeni, da s tem ugasne tudi njegova pravica ugotavljati obstoj kršitve delovnega razmerja. Na tem mestu IP opozarja tudi na drugi odstavek
- člena ZDR-1, ki določa, da je dokazno breme v primeru izredne odpovedi na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Po mnenju IP lahko delodajalec ves čas začasne nezmožnosti delavca za delo zaradi bolezni ali poškodbe (ne glede na to, kdo nosi stroške nadomestila plače, tj. delodajalec ali ZZZS) izvaja kontrolo bolniškega staleža in ob tem zbira osebne podatke, ki so lahko podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. IP ob tem opozarja, da mora delodajalec kontrolo bolniškega staleža in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov izvajati ob upoštevanju strogega načela sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, kar pomeni, da lahko v okviru kontrole upoštevanja predpisanega bolniškega staleža zbira in obdeluje le tiste osebne podatke delavca, ki so ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.S spoštovanjem,Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026